Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Golob voditelje EU v pismu poziva k pridružitvi procesu priznavanja Palestine

V Evropi je po njegovih besedah že opazna krepitev pritiska javnosti glede Palestine.
Golob je prepričan, da bo EU pomembnejši akter na Bližnjem vzhodu, če bo enotna. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Golob je prepričan, da bo EU pomembnejši akter na Bližnjem vzhodu, če bo enotna. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
STA
17. 5. 2024 | 07:39
17. 5. 2024 | 19:16
11:46

Slovenski premier Robert Golob je v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da je danes podpisal pismo, v katerem je voditelje držav članic EU pozval, naj se pridružijo procesu priznavanja Palestine. Prepričan je, da bo EU pomembnejši akter na Bližnjem vzhodu, če bo enotna.

image_alt
Vse hujša trenja med Egiptom in Izraelom

»Menim, da smo lahko z enotnostjo na evropski ravni veliko pomembnejši akter na mednarodnem prizorišču, zlasti na Bližnjem vzhodu. Trenutno je med državami članicami EU veliko razhajanj. To žal ne pomaga pri vzpostavljanju miru na Bližnjem vzhodu, zato je treba najprej vzpostaviti enotnost na evropski ravni. Potem pa menim, da je možno povečati pritisk na obe strani, da bi dosegli mir na Bližnjem vzhodu,« je povedal premier v oddaji Connect the World na CNN.

V Evropi je po njegovih besedah že opazna krepitev pritiska javnosti glede Palestine. »To bi lahko bil trenutek, od katerega bi lahko imeli korist Palestinci,« je dodal.

Glede slovenskega priznanja Palestine je pojasnil, da gre za to, da se takoj začne proces in pokaže solidarnost s palestinskim ljudstvom. V procesu priznavanja naj bi tudi jasno izrazili pričakovanja do obeh strani. Med njimi so prekinitev spopadov, izpustitev talcev in prizadevanja za rešitev dveh držav. Pri tem je bil kritičen do Izraela, češ da ni pripravljen na pogovore.

»Razmere v Gazi so tragične bolj, kot lahko opišejo besede. Čemur smo priča, je kot človeška katastrofa, kakršni še nismo bili priča,« je še dejal glede palestinske enklave. Ob tem je podprl poziv Arabske lige, da bi Združeni narodi na palestinska območja čim prej poslali mirovno misijo.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske je medtem sporočil, da so vojaki na območju Gaze našli trupla treh talcev. »Ta strašna izguba je srce parajoča. Vrnili bomo vse naše talce, tako žive kot mrtve,« je v odzivu na odkritje trupel dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Nova pošiljka humanitarne pomoči

V Gazo je danes zjutraj prek ameriškega začasnega pomola prispela prva pomoč, je sporočila ameriška vojska. Izraelske sile so sicer ponoči nadaljevale napade na cilje v enklavi, vključno z Rafo. Palestinska tiskovna agencija Wafa je poročala o številnih smrtnih žrtvah, najmanj en Palestinec je bil ubit tudi na zasedenem Zahodnem bregu.

Okoli 9. ure po lokalnem času so tovornjaki humanitarno pomoč z začasnega pomola prepeljali na kopno, je sporočilo osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom). Pomol so po večdnevnih zamudah pred obalo Gaze zasidrali v četrtek.

Kasneje so z Evropske komisije sporočili, da je na poti prek pomorskega koridorja iz Cipra in novega pomola tudi prva pomoč EU. Romunija je prek mehanizma EU za civilno zaščito zagotovila več kot 88.000 konzerv s hrano za Palestince. Komisija je financirala stroške dostave pomoči, so navedli v Bruslju.

Od začetka vojne v Gazi je sicer EU z letali prek zračnega mostu dobavila že več kot 2000 ton pomoči, letos pa je zagotovila tudi 193 milijonov evrov humanitarne pomoči.

Predstavniki Izraela so na sodišču zanikali, da bi Izrael izvajal genocid v Gazi. FOTO: Yves Herman/Reuters
Predstavniki Izraela so na sodišču zanikali, da bi Izrael izvajal genocid v Gazi. FOTO: Yves Herman/Reuters

Pomoč bi lahko nekoliko olajšala trpljenje prebivalstva v enklavi, četudi so Združeni narodi doslej opozarjali, da dobave pomoči po morju ali iz zraka lahko le delno nadomestijo transport po kopnem. Ta je v veliki meri onemogočen zaradi izraelskih omejitev in zasedbe vseh vstopnih točk v uničeno enklavo.

Na to, da dostava pomoči po morju ne more nadomestiti dostave po kopnem prek Egipta in Jordanije, je ob najavi pomoči EU poudaril tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. »Izrael pozivam, naj v skladu svojimi obveznostmi v okviru mednarodnega humanitarnega prava poveča dobave po kopnem in takoj odpre dodatne mejne prehode, da bi v Gazo dobavili več pomoči,« je povedal.

Že tako hude humanitarne razmere poslabšujejo nenehni napadi izraelskih sil. Te so davi zadele šolo v begunskem taborišču Nuseirat in pri tem ubile najmanj štiri osebe, ki so tam našle zatočišče. Kot navaja Wafa, je izraelsko topništvo obstreljevalo Rafo, od koder v druge dele uničene enklave beži vse več ljudi. V eksplozijah na skrajnem jugu je bila ubita najmanj ena oseba, o napadih pa poročajo tudi iz mesta Gaza na severu in od drugod.

Očividci so za francosko tiskovno agencijo AFP poročali o srditih spopadih v begunskem taborišču Džabalija in njegovi okolici. Po nekaterih navedbah je Rafo obstreljevala tudi izraelska mornarica.

V zadnjih 24 urah je bilo v oblegani enklavi ubitih najmanj 31 ljudi, je danes sporočilo tamkajšnje zdravstveno ministrstvo. Skupno število smrtnih žrtev izraelske ofenzive je s tem preseglo 35.300, ranjenih je bilo še najmanj 79.261 ljudi. Izraelska vojska je nadaljevala tudi z racijami na preostanku zasedenih palestinskih ozemelj. Pri kraju Tulkarem na Zahodnem bregu so znova izbruhnili spopadi med lokalnim prebivalstvom in vojsko, v katerih je bil ubit moški.

Biden na udaru kongresa zaradi omejitev dobav orožja Izraelu

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek z 224 glasovi proti 187 potrdil predlog zakona, s katerim želi prisiliti predsednika Joeja Bidna, da v celoti nadaljuje dobavo orožja Izraelu. Republikanci so se s tem odzvali na odločitev Bidnove vlade o ustavitvi pošiljanja velikih bomb v upanju, da preprečijo napad na Rafo na jugu Gaze.

Palestinski deček med igro v oblegani Gazi FOTO: AFP
Palestinski deček med igro v oblegani Gazi FOTO: AFP

Bidnova vlada je ta mesec v želji, da bi Izrael odvrnila od ofenzive na Rafo, začasno ustavila pošiljko 3500 bomb, od katerih so nekatere težke tudi do tisoč kilogramov in lahko na gosto naseljenih območjih ubijejo na stotine ljudi. Republikanci so bili ogorčeni in so Bidna obtožili, da je zapustil najbližjega zaveznika ZDA na Bližnjem vzhodu.

Bela hiša in demokrati so bili proti predlogu zakona, ki pa ga je vseeno podprlo 16 demokratskih članov kongresa. Biden je napovedal veto, če morda podoben predlog potrdi tudi senat, kar pa je malo verjetno.

Izraelski tanki v Gazi FOTO: Shannon Stapleton/Reuters
Izraelski tanki v Gazi FOTO: Shannon Stapleton/Reuters

Republikanci trdijo, da Biden ne sme kritizirati, kako Izrael uporablja ameriško orožje in strelivo. Demokrati pa odgovarjajo, da so bili republikanci tisti, ki so več mesecev ovirali potrditev pomoči Izraelu in Ukrajini, in se sprenevedajo, ker jim to pomaga nabirati politične točke.

Med vojno v Gazi so izraelske sile ubile več kot 35.000 Palestincev, a obe glavni ameriški politični stranki še naprej podpirata Izrael. Ta podpora sproža proteste levice in mladih v ZDA. Bidna in druge politike na njihovih dogodkih tako redno pričakajo protestniki, ki jih obtožujejo sodelovanja pri genocidu.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine