Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenski premier Robert Golob je v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da je danes podpisal pismo, v katerem je voditelje držav članic EU pozval, naj se pridružijo procesu priznavanja Palestine. Prepričan je, da bo EU pomembnejši akter na Bližnjem vzhodu, če bo enotna.
»Menim, da smo lahko z enotnostjo na evropski ravni veliko pomembnejši akter na mednarodnem prizorišču, zlasti na Bližnjem vzhodu. Trenutno je med državami članicami EU veliko razhajanj. To žal ne pomaga pri vzpostavljanju miru na Bližnjem vzhodu, zato je treba najprej vzpostaviti enotnost na evropski ravni. Potem pa menim, da je možno povečati pritisk na obe strani, da bi dosegli mir na Bližnjem vzhodu,« je povedal premier v oddaji Connect the World na CNN.
V Evropi je po njegovih besedah že opazna krepitev pritiska javnosti glede Palestine. »To bi lahko bil trenutek, od katerega bi lahko imeli korist Palestinci,« je dodal.
Glede slovenskega priznanja Palestine je pojasnil, da gre za to, da se takoj začne proces in pokaže solidarnost s palestinskim ljudstvom. V procesu priznavanja naj bi tudi jasno izrazili pričakovanja do obeh strani. Med njimi so prekinitev spopadov, izpustitev talcev in prizadevanja za rešitev dveh držav. Pri tem je bil kritičen do Izraela, češ da ni pripravljen na pogovore.
»Razmere v Gazi so tragične bolj, kot lahko opišejo besede. Čemur smo priča, je kot človeška katastrofa, kakršni še nismo bili priča,« je še dejal glede palestinske enklave. Ob tem je podprl poziv Arabske lige, da bi Združeni narodi na palestinska območja čim prej poslali mirovno misijo.
Tiskovni predstavnik izraelske vojske je medtem sporočil, da so vojaki na območju Gaze našli trupla treh talcev. »Ta strašna izguba je srce parajoča. Vrnili bomo vse naše talce, tako žive kot mrtve,« je v odzivu na odkritje trupel dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu.
V Gazo je danes zjutraj prek ameriškega začasnega pomola prispela prva pomoč, je sporočila ameriška vojska. Izraelske sile so sicer ponoči nadaljevale napade na cilje v enklavi, vključno z Rafo. Palestinska tiskovna agencija Wafa je poročala o številnih smrtnih žrtvah, najmanj en Palestinec je bil ubit tudi na zasedenem Zahodnem bregu.
Okoli 9. ure po lokalnem času so tovornjaki humanitarno pomoč z začasnega pomola prepeljali na kopno, je sporočilo osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom). Pomol so po večdnevnih zamudah pred obalo Gaze zasidrali v četrtek.
Kasneje so z Evropske komisije sporočili, da je na poti prek pomorskega koridorja iz Cipra in novega pomola tudi prva pomoč EU. Romunija je prek mehanizma EU za civilno zaščito zagotovila več kot 88.000 konzerv s hrano za Palestince. Komisija je financirala stroške dostave pomoči, so navedli v Bruslju.
Od začetka vojne v Gazi je sicer EU z letali prek zračnega mostu dobavila že več kot 2000 ton pomoči, letos pa je zagotovila tudi 193 milijonov evrov humanitarne pomoči.
Vojna v Gazi je tragična, vendar ne gre za genocid, je danes na Meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu dejal glavni odvetnik Izraela Gilad Noam. Po njegovih besedah obtožbe Južne Afrike, da Izrael nad Palestinci v enklavi izvaja genocid, nimajo nič skupnega z dejstvi in dejanskimi okoliščinami.
Južna Afrika je na ICJ v začetku meseca vložila prošnjo za začasne ukrepe zaradi izraelskega vdora v Rafo na skrajnem jugu enklave. V njej je sodišče pozvala, naj Izraelu odredi, da se takoj umakne iz mesta in konča vojaško ofenzivo. Zahtevala je tudi, da ICJ Izraelu odredi sprejetje učinkovitih ukrepov za omogočanje neovirane dostave humanitarne pomoči v Gazo.
»Južna Afrika sodišču že četrtič predstavlja sliko, ki nima nič skupnega z dejstvi in okoliščinami,« je dejal Noam in dodal, da je vojna v Gazi sicer tragična, a da ne gre za genocid. »Ni dvoma, da je ta vojna tragična in da je povzročila veliko trpljenja na obeh straneh, vendar je za to kriv Hamas,« pa je dejala namestnica pravnega svetovalca izraelskega zunanjega ministrstva Tamar Kaplan Tourgeman. Ob tem je zanikala, da Izrael ovira dobavljanje humanitarne pomoči. Omenila je prehod Gate 96 v bližini mesta Gaza, kot primer izraelskega sodelovanja pri zagotavljanju pomoči pa je navedla dostave iz zraka in pomorski koridor s Cipra, poroča portal katarske televizije Al Jazeera.
Južno Afriko je Tourgeman obtožila izkrivljanja izjav izraelskih voditeljev z namenom prikazovanja njihove »genocidne namere«, ki je po njenem prepričanju ni. Po njenih besedah Izrael »sprejema izredne ukrepe« za zaščito civilistov, vključno z opozorili pred napadi in zagotavljanjem informacij o evakuacijskih poteh.
Dodala je, da njena država podpira tudi obnovo zdravstvenih storitev zunaj Rafe, vključno z vzpostavljanjem terenskih bolnišnic, ki jih upravlja Rdeči križ. Mobilne klinike po njenih navedbah delujejo tudi na območju kraja Al Mavasi, kamor naj bi se civilisti iz Rafe po navodilih izraelske strani zatekli pred napadi. »Južna Afrika bi morala svojemu zavezniku Hamasu povedati, naj preneha izkoriščati bolnišnice in druge zaščitene lokacije kot vojaške poveljniške centre,« je še dejala in ponovila pravico Izraela do samoobrambe.
Današnje zaslišanje je del postopka v okviru tožbe, ki jo je Južna Afrika na ICJ vložila konec lanskega leta. V njej Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi.
ICJ je januarja Izraelu naložilo sprejetje ukrepov za preprečitev genocida in zagotovitev nujno potrebne humanitarne pomoči v Gazi. Ni pa mu odredilo tudi končanja vojaškega posredovanja v enklavi. Izrael vztraja, da spoštuje mednarodne pravne obveznosti, za obtožbe Južne Afrike pa med drugim pravi, da so popolnoma neutemeljene.
Južna Afrika je svoje argumente v okviru tokratnega zaslišanja predstavila v četrtek. Po njenih navedbah je izraelski genocid v Gazi dosegel novo in grozljivo stopnjo, operacija v Rafi pa je zadnji korak k uničenju Gaze in Palestincev.
Noam je danes izjavil tudi, da se Izrael zelo dobro zaveda velikega števila civilistov, ki so skoncentrirani v Rafi, prav tako pa se dobro zaveda prizadevanj tam vladajočega gibanja Hamas, da bi te civiliste uporabil kot živi ščit. Poudaril je, da Izrael doslej v Rafi ni izvedel obsežnega napada, ampak zgolj omejene operacije.
Današnje zaslišanje na ICJ je bilo za kratek čas prekinjeno, potem ko je ženska v dvorani med govori predstavnikov Izraela vzklikala, da so lažnivci.
Pomoč bi lahko nekoliko olajšala trpljenje prebivalstva v enklavi, četudi so Združeni narodi doslej opozarjali, da dobave pomoči po morju ali iz zraka lahko le delno nadomestijo transport po kopnem. Ta je v veliki meri onemogočen zaradi izraelskih omejitev in zasedbe vseh vstopnih točk v uničeno enklavo.
Na to, da dostava pomoči po morju ne more nadomestiti dostave po kopnem prek Egipta in Jordanije, je ob najavi pomoči EU poudaril tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. »Izrael pozivam, naj v skladu svojimi obveznostmi v okviru mednarodnega humanitarnega prava poveča dobave po kopnem in takoj odpre dodatne mejne prehode, da bi v Gazo dobavili več pomoči,« je povedal.
Že tako hude humanitarne razmere poslabšujejo nenehni napadi izraelskih sil. Te so davi zadele šolo v begunskem taborišču Nuseirat in pri tem ubile najmanj štiri osebe, ki so tam našle zatočišče. Kot navaja Wafa, je izraelsko topništvo obstreljevalo Rafo, od koder v druge dele uničene enklave beži vse več ljudi. V eksplozijah na skrajnem jugu je bila ubita najmanj ena oseba, o napadih pa poročajo tudi iz mesta Gaza na severu in od drugod.
Očividci so za francosko tiskovno agencijo AFP poročali o srditih spopadih v begunskem taborišču Džabalija in njegovi okolici. Po nekaterih navedbah je Rafo obstreljevala tudi izraelska mornarica.
V zadnjih 24 urah je bilo v oblegani enklavi ubitih najmanj 31 ljudi, je danes sporočilo tamkajšnje zdravstveno ministrstvo. Skupno število smrtnih žrtev izraelske ofenzive je s tem preseglo 35.300, ranjenih je bilo še najmanj 79.261 ljudi. Izraelska vojska je nadaljevala tudi z racijami na preostanku zasedenih palestinskih ozemelj. Pri kraju Tulkarem na Zahodnem bregu so znova izbruhnili spopadi med lokalnim prebivalstvom in vojsko, v katerih je bil ubit moški.
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek z 224 glasovi proti 187 potrdil predlog zakona, s katerim želi prisiliti predsednika Joeja Bidna, da v celoti nadaljuje dobavo orožja Izraelu. Republikanci so se s tem odzvali na odločitev Bidnove vlade o ustavitvi pošiljanja velikih bomb v upanju, da preprečijo napad na Rafo na jugu Gaze.
Bidnova vlada je ta mesec v želji, da bi Izrael odvrnila od ofenzive na Rafo, začasno ustavila pošiljko 3500 bomb, od katerih so nekatere težke tudi do tisoč kilogramov in lahko na gosto naseljenih območjih ubijejo na stotine ljudi. Republikanci so bili ogorčeni in so Bidna obtožili, da je zapustil najbližjega zaveznika ZDA na Bližnjem vzhodu.
Bela hiša in demokrati so bili proti predlogu zakona, ki pa ga je vseeno podprlo 16 demokratskih članov kongresa. Biden je napovedal veto, če morda podoben predlog potrdi tudi senat, kar pa je malo verjetno.
Republikanci trdijo, da Biden ne sme kritizirati, kako Izrael uporablja ameriško orožje in strelivo. Demokrati pa odgovarjajo, da so bili republikanci tisti, ki so več mesecev ovirali potrditev pomoči Izraelu in Ukrajini, in se sprenevedajo, ker jim to pomaga nabirati politične točke.
Med vojno v Gazi so izraelske sile ubile več kot 35.000 Palestincev, a obe glavni ameriški politični stranki še naprej podpirata Izrael. Ta podpora sproža proteste levice in mladih v ZDA. Bidna in druge politike na njihovih dogodkih tako redno pričakajo protestniki, ki jih obtožujejo sodelovanja pri genocidu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji