Z upokojitvijo počakati do prihodnjega leta!

Ljubljana – Upokojene po 1. januarju 2020 čakajo višje pokojnine – v šestih letih za deset do petnajst odstotkov; tisti, ki bodo ob izpolnjenih pogojih namesto upokojitve izbrali delo, zakon prinaša posebne spodbude. Novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je popoldne podprlo 46 poslancev, s 44 glasovi za pa so sprejeli tudi novelo zakona o trgu dela.

A preden je bil pokojninski zakon potrjen, sta bila deseterica amandmajev na mini pokojninsko reformo in »popravek« pokojninskega sistema deležna kopice kritik: da gre le za lepotne popravke pokojnin, za pljunek v morje revščine, za uzakonjanje revščine, za boj za glasove upokojencev znotraj koalicije, pa za sporočilo upokojencem, naj še naprej delajo, če si želijo popraviti položaj, za nepregleden sistem, ki sloni na nezdravi solidarnosti, za ukrep, katerega cilj ni pravična pokojninska reforma, temveč krivična reforma dela … V Levici so predlog pokojninske zakonodaje poimenovali neoliberalno skrpucalo, ki rešuje trg dela na rovaš upokojencev in je krivičen do obstoječih upokojenih.



Vlada je v zvezi s pokojninsko reformo od začetka poudarjala tri cilje: višji odmerni odstotek in s tem dostojnejše pokojnine za vse slovenske upokojence, podaljševanje delovne aktivnosti z mehkimi ukrepi in dolgotrajno finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Merilo za odmerno lestvico za izračun pokojninske osnove bo po novem le dopolnjena pokojninska doba, nič več delitev po spolu.
Pokojninska novela postopoma zvišuje odmerni odstotek za moške za polnih štirideset let pokojninske dobe s 57,25 odstotka na 63,5 odstotka – a le za »nove« upokojence, od 1. januarja 2020 dalje, zaradi česar je po mnenju Levice krivičen. Prehodno postopno obdobje se izteče v šestih letih, ko se bosta moški in ženski odmerni odstotek izenačila, pokojnine pa bodo višje za desetino oziroma za petnajst odstotkov. S tem bo zagotovljena boljša socialna varnost prejemnikov najnižjih pokojnin, starostnih, invalidskih, vdovskih in družinskih, zatrjujejo na vladi. Doslej je zakon ženske obravnaval ugodneje. Če ne bi bil sprejet, bi se ženskam pokojnine znižale za več kot tri odstotke.



Zvišuje se odmerni odstotek tudi za najnižjo pokojnino, to je za petnajst let pokojninske dobe, in sicer za dobre tri odstotke – na 29,5 odstotka. Med pozitivne ukrepe vlada šteje tudi dodatno, 1,36-odstotno odmero za vsakega otroka – a največ za tri otroke.

Dvojni status ima 10.000 Slovencev

Z novelo pokojninskega zakona se podaljšuje delovna aktivnost delavcev, starih od 55 do 64 let. Švedi, s katerimi se Slovenci tako radi primerjamo, delajo denimo sedem let dlje in imajo posledično tudi bistveno višje pokojnine, je v parlamentu dejal državni sekretar ministrstva za delo Tilen Božič.
Tisti, ki bo tudi po izpolnjenih pogojih za starostno upokojitev želel delati, lahko prva tri leta v dvojnem statusu, to je v delovnem razmerju in v pokoju hkrati, poleg plače računa tudi na 40 odstotkov pokojnine. Po treh letih jim v primeru, da ostanejo vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas, pripade petina starostne pokojnine.
Na očitke, da zgarani fizični delavci pač ne morejo delati dlje in da gre tudi ta novost le v dobro »intelektualnim elitam«, je Božič dejal: »Trenutno ima dvojni status 22 odstotkov oseb iz javnega in 78 odstotkov oseb iz zasebnega sektorja.« Dvojni status ima pri nas okrog deset tisoč oseb, a hkrati 58.000 upokojencev prejema manj kot 500 in 160.000 upokojencev manj kot 600 evrov pokojnine. Slovenija je v 2015 za pokojnine namenila 10,9 odstotka BDP, v 2019 le še 9,8 odstotka.