Vsakdanje življenje knezov Celjskih

Celje – »Do konca julija je celjski Stari grad obiskalo 22 odstotkov več turistov kot lani, poleti so prevladovali tujci,« pravi Milena Čeko Pungartnik iz Zavoda Celeia Celje (ZCC). K temu, poleg že precej obnovljenega gradu, prispevajo tudi stalne razstave na njem. Za danes in jutri so sicer zaradi slabe vremenske napovedi odpovedali srednjeveško prireditev Dežela celjska vabi, so pa na gradu odprli še eno razstavo – Platno življenja dinastije Celjskih v Pelikanovem stolpu.

Na gradu je od lani na ogled razstava mučilnih naprav Teater groze (za otroke le po presoji staršev), v Pelikanovem stolpu pa že od prej prostorska postavitev in zvočna oprema na temo Celjskih slikarja Marka Požlepa in skladatelja Gašperja Piana.

V treh etažah stolpa je zdaj ZCC za 20.000 evrov s srednjeveškim društvom Zlate ostroge uredil ambientalno postavitev, ki bo obiskovalcem razkrila grajsko življenje v 15. stoletju. Vse replike pohištva, orožja in drugih predmetov so mojstri in člani društva izdelali s pomočjo najdb, pisnih in slikovnih virov ter poustvarili srednjeveški vsakdanjik. V vhodni etaži je vojaški kotiček z orožjem in oklepi, v drugi skriptorij minoritskega meniha kronista z oskrbnikovo sobo, v tretji pa bivalni prostor plemiča – tudi z replikami posodja Celjskih.

S pomočjo vrste sodelavcev iz Zlatih ostrog in izdelovalcev replik sta razstavo zasnovali in postavitev vodili Irena Gorenšek in Snežana Gabrovec, strokovno pa sta se zgledovali po obsežni obdelavi grofov in knezov Rolande Fugger Germadnik v Pokrajinskem muzeju Celje ter si pomagali z nasveti Nataše Podkrižnik iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Akademska restavratorka Ajda Mladenović iz Zlatih ostrog med prvim ogledom nove razstave na Starem gradu opozori na pohištvo: »Vse je razstavljivo, da so ga lahko jemali s seboj na daljše poti.« Mladenovićeva poudari, da artefaktne najdbe ostajajo v muzejih, razstava pa jih z zvesto upodobitvijo nadgrajuje z uporabno vrednostjo. V Pelikanovem stolpu Irena Gorenšek, ki je za novo stalno razstavo o Celjskih izdelala tudi ženska oblačila, poudari, kako dragocena so bila ta v srednjem veku: »Preprosta obleka za deklo je stala pol njenega letnega plačila, tudi obrtniki pa niso imeli več kot enega rezervnega para hlač.«

Prva polovica in sredina 15. stoletja sta bili pri nas čas vzpona in propada ene zadnjih pomembnih plemiških rodbin, dinastije celjskih grofov in knezov, ki se je povzpela v vrh visokega evropskega plemstva, Celje pa postavila na zemljevid Evrope. S tem so bila odprta tudi vrata za takratne kulturne in umetnostne vplive.

Zdaj so se Celjski z razstavo Platno življenja dinastije približali obiskovalcem Starega gradu vsaj toliko, da je lažje razumeti ne samo, kaj so dosegli, temveč tudi, kako so živeli.