Vročina na zimo, sneženje v maju

Ljubljana – Po zaključeni javni obravnavi prvega zakona o podnebni politiki v zgodovini Slovenije je do konca meseca še čas za pripombe na predvideno porabo sredstev iz Sklada za podnebne spremembe v 2020. Če naj bi do 2050 postali ogljično nevtralni, bo pomemben vsak evro, ki ga bomo namenili blaženju podnebnih sprememb. V 2020 je zanj predvidenih 184 milijonov evrov.

Večino tega zneska, 114 milijonov evrov, bodo v Sklad po podatkih okoljskega ministrstva (Mop) prenesli iz letošnjega leta; kar pomeni, da je letos ostalo nerealiziranih za več kot sto milijonov evrov projektov, čeprav podnebne in klimatske spremembe niso le »poletne« temperature v novembru ali sneženje v maju. Kažejo se precej bolj brutalno. Eden najbolj v nebo vpijočih dokazov sprememb v Sloveniji je zakon o odpravljanju posledic po naravnih nesrečah, ki so posledica ekstremnih vremenskih dogodkov.



Kot je na nedavnem posvetu o podnebni prihodnosti dejal okoljski minister Simon Zajc, mora država po zakonu program odprave posledic pripraviti, če je škoda višja od 0,3 promila prihodkov državnega proračuna. Če smo v Sloveniji v skladu s tem zakonom nekoč ukrepali največ dvakrat letno, in »potem kakšno leto tudi ne, ker takih dogodkov ni bilo, zdaj določila tega zakona uporabljamo štiri- do petkrat letno.«

Prilivov v Sklad bo v 2020 predvidoma 70 milijonov evrov, od teh bo 34 milijonov namenjenih menjavi starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami, 16,3 milijona evrov pa za sofinanciranje odprave posledic naravnih nesreč.


 

Denar tudi za ureditev območja HE Mokrice

Od omenjenih, v Sklad prenesenih 114 milijonov evrov iz letošnjega leta, bo dobrih 17 milijonov evrov namenjenih integralnemu projektu Life, po deset milijonov tudi  subvencijam v začetne investicije za prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno odporno gospodarstvo in nakupu vozil za prevoz potnikov; za gradnjo infrastrukture za kolesarje in pešce bo prenesenih 7,6 milijona evrov, tri milijone je »rezerviranih« za trajnostno leseno gradnjo, prav toliko za raziskave, razvoj in inovacije na področju podnebnih sprememb …

Za sofinanciranje nevladnih organizacij bosta prenesena dva milijona evrov. Do pet milijonov evrov načrtujejo v Sklad prenesti tudi za infrastrukturno ureditev območja bodoče hidroelektrarne Mokrice. Vlada je investicijski program infrastrukturnih posegov potrdila že v 2018. Ukrep je sicer namenjen le manjšemu delu financiranja izgradnje vseh ureditev na območju HE Mokrice, tudi v 2020 pa bo odvisen od okoljevarstvenega soglasja. Postopek že več kot pol leta stoji zaradi razveljavitve soglasja, ki ga je društvo za preučevanje rib doseglo na upravnem sodišču ….

Do prihrankov s pomočjo Eko sklada

Največ denarja je bilo v zadnjih desetih letih za blaženje podnebnih sprememb izplačanih na podlagi razpisov Eko sklada. Od razpisanih 315 milijonov evrov je Eko sklad podpisal okrog 230 milijonov evrov kreditih pogodb, večinoma z občani.


 
Tudi v 2018 so bili krediti Eko sklada prednostno namenjeni obvladovanju in blaženju podnebnih sprememb s spodbujanjem ukrepov učinkovite rabe energije in OVE. V te namene so podpisali za 32 milijonov evrov kreditnih pogodb, manjši delež so  jih namenili varstvu voda in gospodarjenju z odpadki. Krediti in nepovratna sredstva, namenjena »podnebnim naložbam«, so skupaj z učinkom delovanja mreže Ensvet v 2018 po podatkih Eko sklada prinesli 70.648 ton letnega prihranka CO2 in dobrih 232 gigavatnih ur prihranka energije. To je 1,5-krat več energije, kot je v povprečju na leto proizvede brežiška hidroelektrarna.
 

Najmanj okoljskih kreditov v Zasavju

V letu 2018 je Eko sklad odobril 2428 kreditov v vrednosti 42,2 milijona evrov, podpisal pa 1.881 kreditnih pogodb v skupnem znesku 32,9 milijona evrov, od tega 77 odstotkov z občani. Petino pogodb so sklenili za naložbe v Osrednjeslovenski regiji, najmanj, še ne dva odstotka, v Zasavju. Skoraj 90 odstotkov vseh kreditov so prosilci porabili za ukrepe učinkovite rabe energije.


 
Promet je v 2017 po podatkih iz programa porabe sredstgev Sklada za podnebne spremembe še vedno predstavljal daleč največji vir emisij toplogrednih plinov, kar 51-odstoten. To je tudi edini sektor, v katerem so se emisije med 2005 in 2017 povečale, in sicer za več kot četrtino. Zato bo treba v Sloveniji v 2020 še naprej vlagati v kolesarsko infrastrukturo, med drugim tudi v skupne površine za pešce, razvijati trg alternativnih goriv in vlagati v sofinanciranje električnih polnilnic za občane.