Tudi letošnje volitve bodo volitve proti Janši

Ko je predsednik države Borut Pahor razpustil državni zbor in razpisal volitve, je izrazil željo, da bi bil volilni rezultat čim bolj jasen in bi omogočil hitro in prepričljivo sestavo nove vlade. Napovedal je, da se bo po volitvah potrudil, da se bo nova vlada čim prej sestavila.

Ustava določa, da predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Nikjer izrecno ne piše, da mora mandat za sestavo vlade podeliti relativnemu zmagovalcu volitev, ki bo, sodeč po javnomnenjskih anketah, SDS Janeza Janše. Borut Pahor se je odločil, da bo priložnost za sestavo nove vlade najprej dal Janezu Janši oziroma tistemu, ki bo zbral največ podpore volilcev, ker meni, da je tako prav.

Za zdaj kaže, da bo SDS dobila najmanj 24 poslancev, Janša lahko pričakuje še podporo NSi (ta upa na sedem ali osem poslancev), morda še Liste Marjana Šarca, ki bi po ocenah lahko dobila 20 poslancev. Skupaj torej 50 glasov v parlamentu, kar bi Janezu Janši omogočilo relativno udobno vladanje. Marjanu Šarcu pa verjetno posledično razkol v stranki.

SDS pobira vse na desni

Volitve 2008 in 2011 so bile volitve proti Janezu Janši, volitve leta 2014 pa ne. Če bi Marjan Šarec ohranil do konca primat v anketah, niti tokratne volitve ne bi bile takšne, je pojasnjeval Andraž Zorko iz Valicona pred začetkom volilne kampanje. Tedaj še ni bilo jasno, kakšen diskurz bo uporabila SDS.

»Ta je, podobno kot v letih 2008 in 2011, precej bolj umirjen od tistega, ki smo ga bili vajeni od nekaterih predstavnikov SDS v zadnjem mandatu pred začetkom kampanje. Precej očitno bo tudi tokrat SDS mobilizirala večino glasov desno od sredine. Ker zaradi zapleta z listami Združene desnice ta nima več možnosti za preboj v parlament, lahko SDS upa tudi na del teh glasov. Če bo v zadnjih dneh pred volitvami kazalo, da parlamentarnega praga ne more prestopiti niti SLS – in še kakšna druga stranka, ki je v svojih stališčih bližje SDS kot kateri drugi stranki –, se lahko nekaj glasov prelije tudi s te strani. Upal bi si trditi, da bo SDS presegla 200.000 glasov,« ocenjuje Andraž Zorko.



Lahko ankete mobilizirajo levico?

Ali lahko dejstvo, da v zadnjih anketah SDS močno vodi, mobilizira levi pol volilnega telesa? »Deloma lahko. Pozicija SDS po 30 letih me asociira na enosmerno slepo ulico, iz katere ni vrnitve. Stranka ne more dobiti novih volilcev, temveč samo mobilizira že prepričane. Če jim bo uspelo svoje podpornike privabiti na volitve, bodo zmagali,« pojasnjuje politični analitik Alem Maksuti.

V prvem soočenju na nacionalni televiziji je Janša izjavil, da v njihovi stranki anketam načeloma ne verjamejo, še posebno ne, kadar jim dobro kažejo. Vinko Gorenak na blogu poziva člane, naj ne gledajo rezultatov anket oziroma naj se nanje ne zanašajo. »Naša »post-poll« analiza po volitvah 2011, pred katerimi je kazalo, da Zoran Janković zaostaja preveč, da bi se lahko zgodil preobrat po vzoru iz leta 2008, je pokazala, da je takrat del volivcev, ko so še nekaj dni pred volitvami izjavili, da bodo volili SDS, ostal doma. Mobilizacija in taktično glasovanje na levi sredini se bosta začela, če bo katera od strank prišla dovolj blizu temu, da premaga SDS. Ta ima izjemno visoko stopnjo zavračanja med volivci, kar prispeva k tako imenovanim neiskrenim ali taktičnim glasovom, ki so iskreno proti SDS, ne pa tudi iskreno za stranko, ki jo obkrožijo na dan volitev z jasnim ciljem. Volitve proti Janši imamo že od leta 2008 in tudi letošnje se že razvijajo v to smer,« ugotavlja Zorko.



Ali lahko strah pred »orbanizacijo« Slovenije in podpora madžarskega premiera škodi SDS? »Za utrjevanje lastne volilne baze je bil ta obisk zagotovo koristen, še posebno z vidika tistih volivcev, ki so jo leta 2014 pustili na cedilu in ostali doma. Takšnih je bilo okoli 120.000. Tedaj je bil Janša v zaporu, danes sedi z ramo ob rami s predsednikom vlade sosednje države, kar je velika razlika v očeh podpornika, ki ni ravno zvest. Škoditi ta obisk ne more, Janša vendarle ni Orbán, ker nikoli ne bo dobil 50-odstotne večine na volitvah. Primerjava je precej nesmiselna, je še prepričan Zorko, saj sta madžarska in slovenska družba precej različni. Strašenje z »orbanizacijo Slovenije« je približno enako tehtno kot strašenje z »islamizacijo Slovenije«.