Svetovalni delavci ne zmorejo opraviti več vsega

Svetovalna služba po vrtcih, šolah in tudi fakultetah ni le služba, ki naj bi pomagala otrokom in mladostnikom, ampak tudi njihovim staršem in zaposlenim v vzgoji in izobraževanju. Zdaj časa zmanjkuje celo za otroke. Epidemija je duševne stiske še povečala, svetovalnih delavcev pa je primanjkovalo že prej, zato opozarjajo, da je treba do 1. septembra spraviti v vrtce in šole nove kadre. Z ministrstva za izobraževanje ministrice Simone Kustec odgovora še vedno niso dobili, Sviz pa napoveduje, da bodo naredili vse, da se to reši.

»Stisk je toliko več, da se vsega ne da obravnavati. Po dolgem času imam nekaj otrok po tri ali štiri mesece na psihiatričnem oddelku Pediatrične klinike. Zelo me skrbi, to sem opozorila že v prvem valu, da se bodo razlike med učenci zelo povečale. O tem se vnaprej ne razmišlja in ne pripravlja prilagojenih načinov dela in prilagojenih standardov ocenjevanja. Po številnih letih imam veliko otrok, ki niso izpeljali šolskega leta. Ki so nehali hoditi v šolo, ki niso ocenjeni, ki ne bodo več pristopili v šolo. Da ne govorim o učencih, ki so uspešni in motivirani, pa so izgubili voljo in motivacijo ter so končali precej pod svojimi sposobnostmi, kot bi lahko,« je dejala svetovalna delavka Nataša Fabjančič.

Zloraba pravne države

Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Ajda Erjavec je dodala, da je več čustvenih, vedenjskih stisk, odvisnosti, opazno je povečanje družinskega nasilja ter samopoškodavanja in samomorilnih misli. Velikokrat do vseh sploh ne pridejo, ker tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč, te ne iščejo. Svetovalni delavci pa vendarle izgorevajo, je dodala: »Staršem svetujemo, kako naj otroka pripeljejo do bolnišnice, ker je doma poskušal narediti samomor, hkrati se odzivamo na to, da je treba naročiti neko novo dijaško izkaznico, potem se ukvarjamo z nekom, ki ga že dva tedna ni v šolo. Strokovni delavci želimo le opravljati svoje delo. Nihče ne želi biti aktivist, viseti na sestankih na ministrstvu. Absurdno je, da od ministrstva ne dobimo odgovorov in nas sprehajajo do različnih institucijah, ker je to birokratsko mogoče. Zame je to zloraba pravne države, ki se je letos izkazala na več instancah.«

Novi normativi

Svetovalni delavci so marca na ministrstvo poslali predlog, po katerem bi v vrtcih imeli enega svetovalnega delavca na 20 in ne več 30 oddelkov, v osnovnih šolah enega na 18 in ne več 20 oddelkov, v srednjih šolah pa enega delavca na 16 in ne več 20 oddelkov. Njihov predlog so podprli strokovnjaki iz šolstva, zdravstva in sociale, a odziva ministrice Simone Kustec ni bilo. Fabjančičeva je dejala, da so dobili veliko navodil, slišani pa niso bili: »Komunikacija z ministrstvom in zavodom za šolstvo je na žalost enosmerna.«



Novi normativi so nujni predvsem z vidika otrok. Stiske namreč čez počitnice ne bodo izginile, je dejala Erjavčeva: »Zelo nas je strah kopičenja težko rešljivih kompleksnih težav otrok in družin, ki pa v zadnjih letih oziroma desetletja pripomorejo k temu, da se razmere v šolstvu postopno, a vztrajno slabšajo, letos pa smo doživeli še vsesplošno slabšanje klime duševnega zdravja.« Vodja programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028 na NIJZ Jožica Maučec Zakotnik je dejala, da bi se morali enako kot z rešitvami za gospodarstvo zaradi epidemije, ukvarjati tudi z duševnim zdravjem: »Nimamo cepiva za duševno zdravje. Pravzaprav imamo – v celostnih ukrepih.«



Predlogu za nižje normative se pridružuje Sviz. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je dejal, da smo v zadnjih dneh poslušali o debelosti kot posledici epidemije: »Duševnega zdravja ni mogoče stehtati. Od šolskih oblasti bi pričakoval, da se bodo odzvale, če strokovnjaki opozarjajo. Gre za izgorelost, ki onemogoča resno delo, gasijo se požari. Zahtevamo, da ministrstvo začne takoj reševati težave svetovalne službe. Sicer bo Sviz uporabil tudi druga sredstva.«