Skrb za zaposlene je vse pomembnejša

V čedalje več podjetjih se zavedajo pomena dobrega počutja zaposlenih in zato vlagajo vanj. Dejstvo, da se zgolj dobra polovica ljudi na splošno počuti dobro na delovnem mestu, postavlja na preizkušnjo zaupanje v vodje in zavzetost, s tem pa delovno učinkovitost, poleg tega je podjetje z zadovoljnimi zaposlenimi privlačnejše za nove kadre.

Raziskava, ki so jo med različnimi skupinami zaposlenih v nekaj državah opravili v Deloittu, je pokazala, da vodstva razmere v podjetju vidijo precej drugače kot zaposleni niže na lestvici. Medtem ko voditelji menijo, da se tri četrtine zaposlenih dobro počuti na delovnem mestu, se s tem strinja 56 odstotkov zaposlenih.

Dve tretjini jih pove, da so v dobrem fizičnem stanju, po mnenju vodstva pa je takih 84 odstotkov. Še veliko večja je razlika na čustvenem področju, kjer 57 odstotkov zaposlenih pravi, da so v redu, 13 odstotkov pa, da je njihovo stanje slabo, vodstvo pa pri petih odstotkih zaposlenih opaža, da imajo izzive na tem področju, o 78 odstotkih zaposlenih pa so prepričani, da so dobrega duševnega zdravja.

Zavedanje o pomenu zdravja zaposlenih, o katerem podjetja presojajo tudi na podlagi bolniških odsotnosti, se krepi s praznjenjem bazena za delo sposobne in usposobljene delovne sile. Lani je bilo v Sloveniji samo zaradi duševnih in vedenjskih motenj 22.400 zaposlenih bolniško odsotnih skupaj skoraj 1,229 milijona koledarskih dni. Ena odsotnost je v povprečju trajala 55 dni, ugotavlja NIJZ.

Pomen ukrepanja na tem področju je zaznala tudi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, ki zadnji dve leti poglobljeno raziskuje z delom povezana psihosocialna tveganja in duševno zdravje. Za prihodnje leto načrtuje začetek triletne kampanje s predlogi politik, ki bodo odgovarjale na te izzive.

Ukrepi za preventivo

V čedalje več (predvsem večjih) podjetjih v Sloveniji imajo različne programe, s katerimi poskušajo prispevati k boljšemu počutju zaposlenih. V okviru promocije zdravja pri delu so to na primer dnevi zdravja, zagotavljajo dostop do informacij s področja zdravja, organizirajo webinarje, preventivne preglede, delavnice za premagovanje stresa in podobno. Mnogi za svoje zaposlene sklepajo tudi kolektivna zdravstvena zavarovanja, ki rešujejo konkretne zdravstvene težave posameznika.

Vodstva razmere v podjetju vidijo precej drugače kot zaposleni niže na lestvici. FOTO: Shutterstock

Kot pojasnjuje Irena Jadrič, menedžerka za podporo prodaji zdravstvenih zavarovanj iz Zavarovalnice Triglav, kjer ponujajo zavarovanje Zdravstveni nasvet Kolektivno, »ta lahko ponudi odgovore na različne z zdravjem povezane dileme. Med drugim omogoča pogovor s psihoterapevtom ali psihiatrom po videoklicu. To se izkaže za pomembno prednost, saj je obisk strokovnjaka s področja duševnega zdravja še vedno tabu in posamezniki marsikdaj dolgo čakajo, preden poiščejo pomoč, ker se ne želijo izpostavljati. Zavarovanje omogoča, da se posameznik po telefonu ali videopovezavi pogovori s strokovnjakom, pri čemer tak pogovor lahko pomaga predelati manjše težave. Strokovnjak, v tem primeru psihiater, ne piše napotnic za nadaljnje zdravstvene storitve in preglede, lahko pa pomaga rešiti marsikatero zagato,« pravi sogovornica.

Zdravstveni nasvet za odpravljanje dilem

Posameznik je pogosto v stresu zaradi manjših težav, dilem ali stisk v povezavi z zdravjem, ki ga je s takšnim pogovorom lažje obvladovati, je prepričana. Spomni, kako hitro v različnih težavah marsikdo išče odgovore v spletnih zapisih. »O tem, ali odgovorom, ki jih preberemo, lahko zaupamo, ne moremo biti prepričani. Nas pa velikokrat prestrašijo z naštevanjem možnih diagnoz,« pravi Irena Jadrič.

Kot dodaja, pa se po nasvet k osebnemu zdravniku napotimo šele, če težava ne izzveni, kar je povezano s stresom. Zavarovalno kritje zdravstveni nasvet strokovnjaka, v okviru katerega se je mogoče na daljavo pogovoriti z zdravnikom družinske medicine, psihiatrom, ginekologom ali pediatrom, odgovarja na te težave. V pogovoru zdravnik oceni težavo in svetuje, ali je morda smiselno obiskati osebnega zdravnika, po nasvet se je mogoče obrniti na primer za dodatno pojasnjevanje krvne slike, tolmačenje izvidov, za mnenje o jemanju dodatnih zdravil v kombinaciji s tistimi, ki jih je predpisal zdravnik, in podobno.

V praksi se izkaže, da zavarovanci zdravstveni nasvet pogosto izkoristijo za dileme v zvezi z mladoletnimi otroki, ki so ob zavarovanju starša samodejno vključeni v zdravstveno polico. »Kličejo, denimo, iz tujine, opišejo zdravstvene težave otroka in jih zanima, ali je smiselno oditi na urgenco, preverjajo, ali otrok lahko vzame določeno zdravilo, itn.,« našteva sogovornica in dodaja, da delodajalci prepoznavajo v takšnih produktih priložnost, da prispevajo k boljšemu splošnemu počutju zaposlenih.