Šarčeva koalicija razklana že pri prvem kadrovanju

Med petimi uradnimi kandidati za guvernerja Banke Slovenije imata največ možnosti sedanja viceguvernerja Marko Bošnjak in Primož Dolenc. Nekateri pa so se ogreli za šesto ime, ekonomista Igorja Mastena, ki izhaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca. Nikomur od omenjenih treh za zdaj ne kaže, da bi dobil podporo 46 poslancev.



Jutri se bodo o novem guvernerju poskusili uskladiti vodje poslanskih skupin Šarčeve koalicije, prav mogoče pa je, da se bodo morali o eni izmed najpomembnejših kadrovskih odločitev tega mandata poenotiti kar na ravni predsednikov strank.
Igor Masten se ni prijavil na poziv predsednika države za iskanje novega guvernerja, se je pa po naših informacijah kot šesto ime s podporo nekaterih strank predstavil v nekaterih poslanskih skupinah. Ne glede na podporo, ki bi jo lahko dobil predvsem z desne strani, torej od SDS, NSi, SNS, iz Šarčeve koalicije pa mu je naklonjena Stranka Alenke Bratušek, se zdi možnost, da bi prevzel vodenje Banke Slovenije, ob njihovih predvidenih 41 poslanskih glasovih težko uresničljiva.


 

Zakaj ni primeren kandidat

Masten bi bil nekakšna kontinuiteta nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca, ki se je predčasno umaknil s funkcije v novo službo v Bruselj. V SD so za Delo povedali, da bi ga težko podprli, v LMŠ dajejo prednost viceguvernerju Marku Bošnjaku, v Levici pa ideji o kandidaturi Igorja Mastena ostro nasprotujejo. Tako zaradi pripadnosti »istemu škodljivemu novoekonomističnemu ortodoksnemu krogu kot zaradi njunih osebnih povezav, zaradi katerih kot morebiten novi guverner ne bi storil ničesar, kar bi obremenilo njegovega predhodnika pri reviziji sanacije bank«.



Masten je tudi predlagal Boštjana Jazbeca za kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Poleti 2013 se je »proslavil« z intervjujem za Delo, v katerem je izjavil, da »sta Factor banka in Probanka klasični kandidatki za likvidacijo«. Izjava je po trditvah takratnega vodstva Factor banke povzročila »paniko med komitenti in odliv denarja iz banke, ki ga ne bi mogla preživeti nobena finančna ustanova«. Jazbec je v funkciji guvernerja tedaj poskusil pomiriti javnost, češ da so izjave, da bi morale biti nekatere banke likvidirane, zgolj špekulacija, nato pa čez dober teden dni sporočil, da je Banka Slovenije začela likvidacijo Factor banke in Probanke. Masten je znan tudi po angažiranem zagovarjanju Boštjana Jazbeca, ko so se pojavili očitki o domnevnih nepravilnostih pri sanaciji bank konec leta 2013. Kot vodja raziskovalcev je bil za določen čas petinsko zaposlen v Banki Slovenije, zdaj analitsko-raziskovalni center vodi njegova soproga Arjana Brezigar Masten.


 

Neobičajna službena srečanja Primoža Dolenca

Banka Slovenije se je doslej upirala temu, da bi njeno poslovanje pregledalo računsko sodišče. Masten je po naših informacijah v pogovorih s poslanskimi skupinami povedal, da je naklonjen neodvisni zunanji reviziji njenega poslovanja, za katero se, kot smo pisali, zavzema tudi kandidat Marko Bošnjak. Po izračunih Bošnjaku za izvolitev trenutno manjka šest glasov.

Možnost za izvolitev se, sodeč po dokumentih, ki curljajo iz Banke Slovenije, najverjetneje zmanjšuje Primožu Dolencu. Namestnik guvernerja si je privoščil nekaj neobičajnih kosil, ki jih je plačal s službeno plačilno kartico. Kot je razvidno iz dokumentov službe za notranje finance in kontroling, ki smo jih pridobili, se je v zadnjem času v različnih gostinskih lokalih med drugim srečal z nadzornico Abanke Bernardo Babič, direktorico sektorja pravnih poslov banke DBS Mašo Grgurevič Alčin in nato še direktorjem sektorja informacijske tehnologije te banke Dejanom Tomažičem. 13. julija je plačal kosilo vodji kabineta predsednika države Alji Brglez. V začetku avgusta je pogostil tudi poslanca Levice Franca Trčka.



Službena srečanja predstavnikov regulatorja naj bi bila skladno z dobro prakso opravljena na štiri oči, torej v družbi dodatnega predstavnika Banke Slovenije, sestavljen naj bi bil tudi zapisnik. So bila takšna kosila (mimogrede: Banka Slovenije ima že desetletja v svojih prostorih tudi kuhinjo) praksa tudi v preteklosti? »Takšne prakse nismo poznali. Sestanki s predsedniki nadzornih svetov bank ali z njihovimi člani so bili izjema. Zgodili so se le, če je v banki prišlo do izjemno neugodne situacije in so bili predhodnji sestanki z upravo neuspešni ali niso dali rezultatov, za katere smo se dogovorili,« je poudaril France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, zdaj svetovalec predsednika Boruta Pahorja, ki mora do 19. septembra državnemu zboru sporočiti odločitev o kandidatu za novega guvernerja.