Nasprotniki novele zakona o vodah opozarjajo na onemogočanja glasovanja

Predčasnega glasovanja na referendumu o noveli zakona o vodah se je po podatkih Državne volilne komisije udeležilo 84.196 volivcev oz. 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev. Gre za najvišjo udeležbo na predčasnem glasovanju na referendumih in volitvah doslej.

Referendum o noveli zakona o vodah bo v nedeljo, predčasno glasovanje pa je potekalo od torka do četrtka na 92 voliščih po državi.



Največ volivcev je na volišča prišlo v sredo, namreč 30.113. V četrtek je predčasno glasovalo 29.376 ljudi, v torek pa 24.707. Gre za končne podatke o volilni udeležbi, so sporočili iz Državne volilne komisije. Gre za najvišjo udeležbo na predčasnem glasovanju na referendumih in volitvah, so dodali.

Za primerjavo so navedli predčasno glasovanje na predčasnih volitvah v DZ leta 2014, ko je v treh dneh skupaj glasovalo 66.754 volivcev oz. 3,96 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Referendum o noveli zakona o vodah je zahtevalo Gibanje za pitno vodo. Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 30. marca 2021?

Nasprotniki novele zakona opozarjajo, da novela širi možnost gradnje na priobalnih zemljiščih. Zagovorniki skupaj z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom po drugi strani poudarjajo, da se nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi na priobalnih zemljiščih, oži. Vsaka gradnja ob vodi povečuje poplavno varnost in lahko ogroža pitno vodo, svarijo nasprotniki. Opozarjajo tudi, da se odločanje o dopustnosti gradnje prenaša z najvišje, vladne ravni, na raven uradnikov na direkciji za vode, kar povečuje tveganja za korupcijo in pritiske.


 

Gibanje za pitno vodo opozraja na številne nepravilnosti

»Teden se je začel s šokantno novico, da je 17.000 upokojencem onemogočena ddaja glasu po pošti,«  saj je ministrstvo za delo vodstva domov starejših občanov o možnostih glasovanja obvestilo le 12 ur pred polnočnim rokom, so opozorili v Gibanju za pitno vodo. »To se v demokratični družbi ne bi smelo dogajati, a žal smo se v tem tednu srečali s še nekaj nesprejemljivimi praksami,« so zapisali.



Izposatvili so še, po njihovem nedopustno prestavljanje lokacij volišč v zadnjem trenutku in zelo slabo informiranje volivcev o tem, pri čemer je »direktor Državne volilne komisije cinično dejal, da je naloga volivcev, da se sami pozanimajo, kje glasujejo«.
 
»V Ljubljani so ukinili štiri od petih volišč, v Mariboru dodali kup novih, v prekmurju je bila lokacija enega od predčasnih volišč enkrat ena dan ena, drug dan druga,« so opisali zmedo. Državna volilna komisija (Dvk) je danes sama priznala, da so bili nekateri volivci napačno obveščeni o lokaciji njihovega volišča.
 
 Spomnili so tudi na številne volivce, ki so se v tem tednu vrnili s počitnic, nekateri celo predčasno, da bi lahko v nedeljo glasovali na referendumu, a jim je bila odrejena karantena. »Glede omogočanja glasovanja ljudem, ki so v karanteni in se morajo izolirati, smo kontaktirali Dvkna vse možne načine, klicali smo jih na njihovo brezplačno številko ter na stacionarni telefon. Odgovorov žal nismo prejeli, nihče nam ni mogel posredovati informacij na kakšen način bodo lahko ti volivci oddali svoj glas, če sploh. Ljudjem bo kršena volilna pravica in to ne po lastni krivdi, saj so karantene zakonska obveznost ljudi,« o pojansili.


 
Na gibanju še vedno dobivajo tudi pričevanja volivcev iz tujine, ki še vedno niso prejeli glasovnic in torej ne bodo mogli glasovati.  težav s prispelimi glasovnicami iz tujine. »Že cel teden nam pišejo ljudje iz Belgije, Litve, Argentine, Avstralije, Nemčije in tudi od drugod, ki so se prijavili na glasovanje iz tujine, a niso dobili glasovnice, s katero bi glasovali po pošti.«
 

Gibanje za pitno vodo s pozivom na referendum in h glasovanju proti

V Gibanju za pitno vodo, ki je pobudnik referenduma o noveli zakona o vodah, so danes državljane pozvali k udeležbi na nedeljskem referendumu in h glasovanju proti. Kot so poudarili, je novela škodljiva, omogoča namreč gradnjo objektov ob vodi in na vodi, ogroža pa tudi pitno vodo.

Novela zakona o vodah je škodljiva, ker omogoča gradnje ob vodi in na vodi, po novem jih tudi omogoča v naravi. Postavili se bodo lahko hoteli, parkirišča, gostilne, trgovinski centri in tudi 40 kvadratnih metrov veliki oglasni panoji. To se bo odslej postavljalo ob naših rekah, jezerih in morju, je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila Gaja Brecelj iz Umanotere.

Novela je škodljiva tudi zato, ker ogroža pitno vodo. »Prvo pravilo pravi, da če hočemo zaščititi pitno vodo, potem moramo tisti ozek pas ob vodi pustiti pri miru,« je dejala in pojasnila, da ta ozek pas pomeni radoživ ekosistem, ki vodo filtrira, da iz pipe priteče čista pitna voda.



»In to je privilegij, ki ga moramo v Sloveniji ohraniti. Če želimo omogočiti dostop vode za vse in zaščititi našo pitno vodo, moramo v nedeljo vsi na volišča in obkrožiti proti,« je še pozvala Brecljeva.

Objekti, ki se bodo lahko gradili ob vodi, bodo po pojasnilih predsednice Globalnega partnerstva za vodo Slovenije Barbare Čenčur Curk vplivali na kakovost površinske vode, ki je povezana s podzemno vodo, ta pa je glavni vir pitne vode v Sloveniji. Te zgradbe bodo povečale tudi poplavno ogroženost.

H glasovanju proti je pozval tudi Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra, po njegovem mnenju je namreč glas proti zakonu glas proti temu, kako se v zadnjem obdobju oblast obnaša nasproti stroki, nasproti ljudem.

Uroš Macerl iz Eko kroga je spomnil, da se je kampanja proti noveli začela z aktivacijo ogromnega števila preprostih državljanov, aktivacija je združila široko paleto ljudi, vsi pa delajo za en sam cilj: »Da pokažemo, da hočemo sodelovati pri tem, kakšna bo Slovenija v naprej.«

Tako, kot so državljani začeli kampanjo, jo bodo v nedeljo na referendumu, ki bo zrelostni izpit družbe, tudi končali. »V nedeljo na referendumu bo zrelostni izpit narejen,« je še ocenil Macerl.