Postopek javen, cene nič nižje

Ljubljana – Preden se je posel nakupa tehničnih ovir za mejo s Hrvaško prenesel na ministrstvo za javno upravo, je bilo za ta namen porabljenega 13,76 milijona evrov (brez DDV). Zavod za blagovne rezerve je za dobavo rezilne žice in panelne ograje izbral 28 različnih dobaviteljev. Naš izračun kaže, da je bilo podjetje Minis v enem od treh poslov z državo celo cenejše od srbskega dobavitelja, ki ga je po novem izbralo ministrstvo za javno upravo.

Na meji s Hrvaško je bilo postavljenih 180 kilometrov začasnih tehničnih ovir, od tega skoraj 116 kilometrov rezilne žice in 64 kilometrov panelne ograje. Na ministrstvu za notranje zadeve ne razkrivajo kje, v kakšnem obsegu in kdaj načrtujejo postavitev dodatnih začasnih tehničnih ovir na meji, s katerimi si na policiji pomagajo pri upravljanju nezakonitih prehodov meje in usmerjanju migrantov. »Postavitev se izvaja skladno s sprejetim načrtom, ki je označen s stopnjo tajnosti,« so bili včeraj redkobesedni na notranjem ministrstvu. Konec avgusta pa je novoizbrani ponudnik (srbsko podjetje Legi-SGS) začel postavljati ograjo pri kraju Preloka v jugovzhodnem delu Bele krajine. Pisali smo, da je bilo to podjetje izbrano na maja objavljenem razpisu ministrstva za javno upravo, ki je po odločitvi vlade prevzelo postopek nabave tehničnih ovir.


 

Brez tajnosti

Kaj je pravzaprav vzrok, da je bila nabava tehničnih ovir prenesena na ministrstvo za javno upravo? Neuradno zato, da bi ograjo kupili »po drugačnem postopku, ki naj poteka brez tajnosti, preprosto, hitro in transparentno«. Vlada je s sklepom potrebna sredstva za nakup ograje ministrstvu za javno upravo dodelila 6. junija. Pred tem pa je ministrstvo maja na podlagi ocene ogroženosti v zvezi z nezakonitimi migracijami na meji s Hrvaško prejelo urgenco ministrstva za notranje zadeve za dobavo začasnih tehničnih ovir. Ministrstvo za javno upravo je na podlagi tehničnih specifikacij pripravilo in izvedlo javni razpis za nabavo in postavitev začasnih tehničnih ovir.

Naši izračuni kažejo, da bistvene razlike v ceni ograje tudi po novem načinu naročanja ni. V času največjega migrantskega vala, jeseni leta 2015, je minister za gospodarstvo za nakup žične ograje – to je pozneje delno začela nadomeščati panelna, saj je bila bolj sprejemljiva za prebivalce in živali – pooblastil zavod za blagovne rezerve. Ta je od takrat odprl šest javnih naročil za nakup ograje in z njo povezanih orodij, ki so bila označena s stopnjo tajnosti Interno, češ da ima nabava blaga lahko škodljive posledice za državo. Panelno ograjo so kupili od dveh ponudnikov: od podjetja Paleco, d. o. o., iz Raven na Koroškem so kupili tri kilometre ograje, od podjetja Minis, ki se je konec leta 2015 znašlo pod plazom očitkov, ker so imeli isti sedež kot lokalni odbor SMC Žalec, kar naj bi nakazovalo na dogovorjen posel mimo javnih naročil, pa trikrat po dvajset kilometrov. Minis je za kilometer ograje ter njeno postavitev novembra leta 2015 računal 115.900 evrov z DDV, aprila leta 2016 111.996 evrov, novembra istega leta 122.234 evrov, Paleco je septembra leta 2016 ceno za kilometer določil pri 114.436 evrih. Medtem je srbski Legi-SGS za kilometer letos dobil 113.942 evra, kar pomeni, da cena ni bistveno nižja kot prej.