Policistom se obeta nadaljevanje prejemanja schengenskega dodatka

Po skoraj mesecu dni od začetka policijske stavke so danes vladna pogajalska skupina, ki jo vodi državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, in predstavniki Policijskega sindikata Slovenije (PSS) prvič sedli za skupno mizo in začeli iskati rešitve.

Vlada je prejšnji teden sprejela odgovor na stavkovne zahteve sindikata, ki bo izhodišče za pogajanja. V skladu z zakonom o stavki so se predstavniki notranjega ministrstva (MNZ) sicer že 8. decembra sestali s stavkovnim odborom. Ta jim je predstavil svoja stališča oziroma zahteve. Dogovora niso dosegli, na ministrstvu za notranje zahteve pa so bili prepričani, da je napoved stavke nepotrebna in neutemeljena.

Franc Kangler je po prvem sestanku ocenil, da z dialogom lahko rešijo vsaj odprta vprašanja. Eden od prejetih sklepov je, da bo kot vodja pogajalske skupine notranjemu ministru predlagal, da se ukrep tako imenovanega schengenskega dodatka, ki se je iztekel januarja, za zaposlene v policiji podaljša do 31. marca. V tem času pa pričakuje, da bodo s stavkovnim odborom sindikata rešili vsa nerešena vprašanja.



Kangler je poudaril še, da je tudi minister Aleš Hojs naklonjen temu, da policisti ta dodatek dobijo, a le tisti, ki si to zaslužijo oziroma jim res pripada.

Na MNZ so oblikovali možne rešitve, do petka pa od sindikata pričakujejo odgovore.
 

Izkazan interes na vladni strani

Rok Cvetko, predsednik PSS, je uvodnega sestanka vesel in ocenjuje, da je v tej fazi vzpostavljen socialni dialog, ki je potreben za rešitev vseh štirih stavkovnih zahtev. »Vladna pogajalska skupina je izkazala interes, da se pogajanja nadaljujejo v mirnem vzdušju in bo vladi predlagala podaljšanje schengenskega dodatka. Ocenjujemo, da bomo v tem času dosegli ustrezne kompromise tudi pri drugih vprašanjih.«

Stavkovni odbor bo odločal lažje in hitreje, tako Cvetko, da stavko prekine, če bo vlada sprejela sklep o podaljšanju schengenskega projekta. »S tem bo vlada dokazala, da je njen namen reševanja vprašanj resen.«



Organi stavkovnega odbora morajo sporazum proučiti in se odločiti, kako naprej, zato za zdaj kaj konkretnejšega glede poteka stavke ne more povedati, je sklenil Cvetko.
 

Več zahtev

V PSS so stavko napovedali že konec lanskega leta, 11. januarja pa so jo začeli tudi izvajati. Vladi očitajo, da ne izpolnjuje stavkovnega sporazuma iz leta 2018. Zahtevajo odpravo kršitev, zaradi katerih bodo policijski uslužbenci marca prejeli nižje plače.



Drugi razlog je neskladnost uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede s spremenjeno zakonodajo, ki je prestavila pravico do izplačila napredovanj za osem mesecev, zaradi česar so merila za preverjanje pogojev za napredovanje ostala nespremenjena. Ugotavljajo, da bodo policisti zaradi tega v enem letu oškodovani za najmanj 600 evrov neto.

Nadaljuje, da se jim zdi nujna sprememba policijskega področnega zakona, s katero se lahko omogoči, da se pravice iz delovnega razmerja vseh uslužbencev policije pravično uredijo v kolektivni pogodbi dejavnosti, ki bi veljala izključno za uslužbence policije. Za policiste se sicer že zdaj te pravice deloma urejajo s kolektivno pogodbo za policiste, vendar jo je treba, kot pravijo v sindikatu, razširiti za vse zaposlene v policiji.

Kot zadnji razlog je Cvetko že pred začetkom stavke povedal, da je zanje sporno tudi prenehanje vodenja socialnega dialoga v skladu z elementi evropskega socialnega modela in v nasprotju s pravom Evropske unije ter slovenske zakonodaje, zaradi česar se v zadnjem času pojavlja socialna izključenost uslužbencev v policiji. Socialne partnerje se onemogoča pri izvrševanju pravice do kolektivnih ukrepov ter do sodelovanja pri oblikovanju in izvajanju socialnih politik na ministrstvu za notranje zadeve in policiji.