Ofenziva SDS se nadaljuje, na vrsti so plače

Jutri bo na zahtevo največje opozicijske stranke druga izredna seja državnega zbora ta teden. Po ponedeljkovi, ki jo je SDS zahtevala zaradi po njenem mnenju nedopustnega dogajanja v sodstvu predvsem v primeru Novič, na kateri je sama pritisnila na sodno vejo oblasti, je v parlamentu na vrsti nova. Tokrat o plačnem sistemu v javnem sektorju.

Ustava določa, da redne in izredne seje sklicuje predsednik državnega zbora. Po poslovniku mora izredno sejo sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev ali predsednik republike. Načelno naj bi veljalo, da se izredne seje skliče v primeru zadev, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje. Ne prva in ne druga izredna seja ta teden se po vsebini ne zdita takšni. Čeprav je res tudi, da so izpolnjene vse formalne poslovniške zahteve za njen sklic – zbranih je dovolj poslanskih podpisov zanjo, saj jih je prispevalo vseh 25 poslancev te stranke. »Če so izpolnjeni vsi formalni pogoji, ni mogoče oceniti, da SDS zlorablja institut izredne seje državnega zbora. Niso pa redke ocene, da stranka ostaja v opoziciji, ker jo volivci kaznujejo zaradi njene radikalnosti oziroma da si s svojimi potezami dejansko škoduje,« ocenjuje Ciril Ribičič, strokovnjak za ustavno pravo in nekdanji ustavni sodnik ter poslanec.
 

Poskus demontaže sistema

Po ponedeljkovi izredni seji je prevladala ocena, da gre za ofenzivo SDS pred evropskimi volitvami in nedopusten napad na pravosodje. Tudi glede petkove zahteve se ni mogoče znebiti vtisa, da gre za nov poskus pridobivanja političnih točk pred bližnjimi volitvami. SDS v zahtevi za sklic piše, da je v desetletju od uvedbe treba sistem plač v javnem sektorju, v katerem so se pokazale številne anomalije, spet preveriti z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti. Zadeve so kritične v vojski in predvsem na področju primarnega zdravstva. Treba bi bilo resno razmisliti o izločitvi posameznih delov iz sistema, so zapisali v stranki.

Gre za zlorabo instituta izredne seje ali poskus destabilizacije koalicije? »Predlagatelji izredne seje sami najbolje poznajo razloge in cilje. V zadnjem obdobju se v sistemu plač v javnem sektorju ni zgodilo nič tako dramatičnega, da bi bilo treba ustvarjati napol izredne razmere. Podiranje enotnega plačnega sistema je napad na javne finance. To počnejo tisti, ki so rebalans proračuna poslali na ustavno sodišče zaradi domnevno previsokih izdatkov za plače v javnem sektorju. Razumi, če moreš,« pravi minister za javno upravo Rudi Medved.
Zanimivo je, dodaja, da enotni sistem plač v javnem sektorju rušijo prav tisti, ki so ga pred desetletjem postavili. To je po njegovem mnenju tako, kot bi sezidali hišo in po desetih letih ugotovili, da so pozabili vzidati okna, pa bi hišo zato kar podrli. »Enotni plačni sistem že od začetka bremenijo številne slabosti in anomalije, vendar je ta hip najboljši, ker je edini. Nihče še ni ponudil ustrezne alternative. Ideje o izstopu posameznih poklicnih skupin iz sistema niso alternativa, ampak demontaža sistema,« je odločen Medved.



 

SDS zahteva analizo, ki že obstaja

Dobra lastnost sistema je, da vsaj kolikor toliko omogoča nadzor nad maso za plače v javnem sektorju in zagotavlja transparentnost prejemkov, ocenjujejo na ministrstvu za javno upravo, kjer že imajo celovito analizo stanja v sistemu plač v javnem sektorju in ta je podlaga za pripravo sprememb sistema. Eden najpomembnejših sklepov iz dogovora s sindikati novembra lani je, da bo vlada do konca maja pripravila izhodišča za spremembe sistema. Tudi sindikati se strinjajo, da so spremembe nujne in na ministrstvu pripravljajo spremembe, ki gredo v smer bistveno učinkovitejšega nagrajevanja in stimuliranja dobrih delavcev, pri čemer bo sistem javnofinančno vzdržen. Pri spreminjanju sistema je vsako rokohitrstvo škodljivo, še dodaja minister, ki noče ponoviti napak, ki so se zgodile ob uvedbi sistema in ga že desetletje obremenjujejo.