Slovenski jezik in kultura sta vtisnjena v narodovo zavest ter sta ključna temelja, zaradi katerih smo postali nacija in smo svojo samobitnost potrdili s samostojno ter suvereno državo Slovenijo, je v poslanici ob današnjem prazniku, dnevu reformacije, »ko obeležujemo rojstni dan slovenskega knjižnega jezika«, zapisal predsednik vlade Janez Janša.

»Pot do tam pa je bila dolga in naporna. Zaznamujejo jo številni dogodki v naši zgodovini. Lepi in navdihujoči, pa tudi taki, ko je bil naš obstoj ogrožen. Vendar smo skoznje rasli, se učili in napredovali kot narod. Krepili smo svoj občutek za preživetje. Stali in obstali. Obranili in ohranili svoj jezik in kulturo. To srce slovenstva. Naše fizično in duhovno središče,« so premierjeve besede povzeli v kabinetu predsednika vlade. Janša je v poslanici spomnil na ključne osebe, ki so slovenski govorni jezik naredile tudi za knjižnega, od Primoža Trubarja in Adama Bohoriča do Sebastjana Krelja in Jurija Dalmatina. »Z natisom prve knjige v slovenskem jeziku je bil postavljen trdnejši temelj za preživetje tako slovenskega jezika kot slovenskega naroda. Kot nas je slovenski knjižni jezik pred petsto leti uvrstil med kulturno razvite evropske narode, tako je tudi danes, v časih globalizacije in brisanja nacionalnih meja, prav slovenski jezik (še) vedno ključen del naše kulturne dediščine in identitete. Središče narodove zavesti. Je vezivo, ki nas povezuje, ohranja in predstavlja temelj naše samobitnosti,« je še zapisal predsednik vlade.

Zorčič: Potreba po prenovi duhovnega življenja

Eno temeljnih sporočil reformacije je potreba po prenovi duhovnega življenja in družbe, ki je zapadla v krizo identitete, moralnih in kulturnih vrednot ter obtičala v pasivnem opazovanju, je v poslanici ob današnjem dnevu reformacije zapisal predsednik DZ Igor Zorčič. Po njegovem mnenju potrebujemo povezovalno miselnost tistega časa. Po njegovem mnenju se simbolika ob današnjem prazniku ponuja samoumevno. »Reformacija je v svojem času svetu predstavljala premišljen duhovni odziv na dileme, ki so močno razklale tedanjo evropsko zahodno civilizacijo. (...) In tako, kot je reformacija s svojimi zahtevami in vizijo boljše cerkvene institucije in krščanske družbe dosegla korenite spremembe, tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo stanje v naši državi,« je prepričan predsednik DZ. Duh reformacije je »v tistih viharnih časih povezoval tako verujoče kot neverujoče z vrednotami, ki so globoko zasidrane v našem narodovem bistvu«. Takšno povezovalno miselnost po Zorčičevem mnenju potrebujemo tudi danes.

»Tudi danes ne smemo preslišati sporočil reformatorskega preporoda, da so, kadar obtičimo v močvirju lastnih nesoglasij in delitev, spremembe nujne in si moramo zanje vsi iskreno prizadevati,« je zapisal. Ocenjuje namreč, da se tudi več kot pol stoletja po reformaciji vsiljuje skrb za temeljna vprašanja vsakega človeka - vprašanje svobode, pravičnosti in človekovega dostojanstva. »Naša odgovornost je, da na ta vprašanja najdemo ustrezne odgovore,« je sklenil v poslanici.

Praznik od leta 1992

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije. Praznik in dela prost dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Izdal jo je Primož Trubar, s tem pa je obveljal za začetnika slovenščine.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik.

V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992.