Nekateri bi obvezno cepljenje okrepili, drugi ukinili

Ljubljana – V državni zbor sta bila na isti februarski dan vložena dva predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nalezljivih boleznih, njuna vsebina pa si nasprotuje. Po enem bi se ukinilo obvezno cepljenje, drugi pa uvaja ukrepe, ki bi vodili do povečanja precepljenosti prebivalstva.

Za ukinitev obveznega cepljenja se zavzemajo v Stranki za zdravo družbo, ki je parlamentu predložila tudi več kot 5000 podpisov državljanov. Z vloženim predlogom spremembe istega zakona pa so jih prehiteli poslanci SMC, ki v nasprotju z njimi predlagajo, da se ukrepi v zvezi z obveznim cepljenjem še zaostrijo.

Njihov predlog bodo, ker je bil vložen prvi, skladno s poslovnikom državnega zbora obravnavali najprej. V preteklih dneh je bil zato že dodeljen v obravnavo matičnemu delovnemu telesu, odboru za zdravstvo, in v presojo zakonodajno-pravni službi. Seja odbora s to točko še ni sklicana. Vloženi predlog Stranke za zdravo družbo bo obravnavan, ko se bo končala obravnava prvega.
 

Brez cepljenja ni vrtca

Najprej bodo poslanci torej odločali o predlogu, katerega predlagatelji, poslanci SMC, želijo, da se stopnja precepljenosti v Sloveniji dvigne vsaj na stanje, ki v skladu s sprejeto medicinsko doktrino omogoča kolektivno imunost, torej na 95 odstotkov. To nameravajo doseči z naslednjimi ukrepi: uvedbo dodatnega programa v elektronski register cepljenih, s katerim bi natančneje beležili njihovo število; onemogočanjem, da bi starši lahko vlagali predloge za opustitev cepljenja neposredno komisiji za cepljenje; z obveznim cepljenjem proti sezonski gripi za delavce v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah in omejitvijo dostopa do vrtca necepljenim brez medicinskega razloga.



Zdravnik mora zdaj pred vstopom otroka v vrtec preveriti njegov cepilni status. Če vsa cepljenja niso bila opravljena, se to zabeleži v kartoteko, s tem pa se tudi konča obveznost na državni ravni. Ministrstvo za zdravje nima podatkov o tem, koliko vrtcev oziroma občin v točkovanje za vstop otroka v vzgojno-varstveno organizacijo uvrsti tudi kriterij opravljenega popolnega cepljenja otroka. To bi se moralo po mnenju SMC nujno spremeniti, če želimo vplivati na kritičen padec precepljenosti.

Blaženje zdravstvenih tveganj

V Stranki za zdravo družbo pa s podporo 5000 državljanov vztrajajo, da je cepljenje medicinski poseg, o katerem se mnenja stroke razlikujejo in zato ne bi smel biti predpisan kot obvezen: »Glede na neodvisne raziskave bi bila upravičena debata, ali cepljenje sploh dovoliti, ne pa, ali naj bo obvezno ali ne.« S svojim predlogom zato kličejo k ponovni uvedbi sistema prostovoljnega cepljenja, s čimer bi, kot navajajo, ublažili zdravstvena tveganja, ki jih cepljenje prinaša. Pravijo, da bo njihov predlog razbremenil javno upravo nepotrebnih in škodljivih represivnih nalog, na primer postopkov zoper starše, ki zavračajo cepljenje. Pa tudi zdravniki bodo po njihovem razbremenjeni protislovne vloge, ko morajo paciente siliti v nekaj, kar ti dojemajo kot škodljivo.



Ker so v koalicijski pogodbi te vlade že napovedali ukrepe za povečanje precepljenosti prebivalstva, je vprašanje, koliko možnosti za uspeh ima tak predlog.



Tudi evropska komisija je leta 2018 še okrepila podporo prizadevanjem držav EU za večjo precepljenost, s skupnim ukrepom za cepljenje, ki ga sofinancira z zdravstvenim programom EU, vrednim 3,55 milijona evrov. S tem želijo zmanjšati nenaklonjenost cepljenju in povečati precepljenost v EU.