Naši zdravniki ozaveščeni glede zdravil proti epilepsiji

Slovenski zdravniki diagnozo epilepsija vsako leto postavijo približno tisočim. Vseh bolnikov s to motnjo v delovanju možganov, ki povzroča epileptične napade, je v Sloveniji od  15.000 do 20.000. Epilepsijo je mogoče uspešno zdraviti, a nekatera zdravila imajo neželene učinke. Najnovejša raziskava, v kateri so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki, kaže, da so ženske v rodni dobi, obolele za epilepsijo, v naši državi lahko brez skrbi glede predpisovanja zdravil, ki vsebujejo valproat.

V mednarodni raziskavi osmih držav članic EU, v kateri so ugotavljali ozaveščenost pacientk in zdravstvenih delavcev glede varne uporabe zdravil, ki vsebujejo valproat, je sodelovala Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Po navedbah raziskovalcev dr. Igorja Locatellija in Nanče Čebron Lipovec omenjeno sestavino na slovenskem trgu vsebujeta zdravili za zdravljenje epilepsije depakine in depakine chrono. »Raziskavo smo izvajali v imenu evropske agencije za zdravila, ki spremlja in spodbuja varno uporabo zdravil, posebno tistih z resnimi neželenimi učinki. Eno takih je valproat, ki ima lahko teratogene učinke, kar pomeni, da ob uporabi med nosečnostjo lahko povzroča prirojene malformacije in nevrorazvojne motnje plodu. Ta neželeni učinek pa je mogoče preprosto preprečiti z ustreznim ozaveščanjem pacientk,« še pojasnjujeta Locatelli in Lipovčeva.
 

Varno predpisovanje zdravil ženskam v rodni dobi

Prve ugotovitve kažejo, da je ozaveščenost o potencialnih teratogenih učinkih zelo visoka tako med našimi pacientkami kot med zdravstvenimi delavci, zagotavljata, saj se valproat pacientkam v rodni dobi v Sloveniji redko predpisuje: »Na voljo so namreč tudi druga učinkovita in varna protiepileptična zdravila, pri katerih je možnost tovrstnih neželenih učinkov bistveno manjša.«
Tudi sicer je varnih zdravil za zdravljenje oziroma lajšanje epilepsije kar precej, še zagotavljata sogovornika, razlikujejo pa se po mehanizmih delovanja ter po pojavu neželenih učinkov: »V primeru hujših neželenih učinkov se zdravilo ukine in uvede novo, če zdravilo ni dovolj učinkovito, pa se zdravljenje lahko nadaljuje kot kombinacija različnih protiepileptičnih zdravil. Epilepsijo pa je mogoče zdraviti tudi nefarmakološko – to je brez zdravil.«


 
V svetu živi z epilepsijo od 50 do 65 milijonov ljudi, od teh skoraj 80 odstotkov v državah v razvoju. Na območjih z razvitim zdravstvom se pojavlja pri približno enem odstotku prebivalstva. Epilepsijo je mogoče, kot že rečeno, uspešno zdraviti, vendar za več kot 75 odstotkov ljudi v državah v razvoju zdravljenje ni dostopno. Stroške zanj ocenjujejo na več kot 16. 000 evrov na leto.

S staranjem prebivalstva tudi več epileptikov

Epilepsija je najpogostejša v otroštvu in mladostniški dobi ter v starosti; v to obdobje spada približno četrtina vseh na novo odkritih epilepsij. Pri starejših ljudeh je epilepsija tretja najpogostejša nevrološka bolezen, za demenco in možgansko kapjo. Kot opozarjajo v Ligi za epilepsijo Slovenije, se bo s staranjem prebivalstva povečeval tudi delež starostnikov z epilepsijo. Pri starejših so epileptični napadi lahko posledica možganske kapi, demence, možganskih tumorjev, okužb, vnetij osrednjega živčevja, tudi poškodovanih možganov, presnovnih motenj ali celo jemanja zdravil. Vzrok za epileptični napad je lahko tudi odtegnitev alkohola, v nekaterih primerih ostane tudi nepojasnjen.

Raziskave še kažejo, da ima med otroki z epilepsijo približno vsak tretji »normalno inteligenco, sposobnost učenja in vedenja«. Približno dvajset odstotkov jih ima tudi motnjo v duševnem razvoju, od dvajset do petdeset odstotkov se jih sooča s posebno učno oviro, zelo malo pa jih ima tudi resno nevrološko motnjo, kot denimo cerebralno paralizo.