V nadaljevanju preberite:

»Narodnozabavna ni enaka kot slovenska ljudska glasba. Če ne drugega, je že sama ideja naroda relativno nova, ne starejša od druge polovice 18. stoletja, tako da si glasbeniki v preteklosti niti niso predstavljali, da igrajo 'slovensko' glasbo – bolj je šlo za glasbo različnih lokalnih okolij, regij, ki so se, kot vemo, tudi po tej plati med seboj močno razlikovale. Tudi harmonika pride v naše kraje šele konec 19. stoletja, tako da nikakor ni tradicionalen slovenski instrument; če kaj, so to gosli oziroma violina. Res pa je, da smo v raziskavi ljudi spraševali, katero glasbo dojemajo kot najbolj slovensko, in večina jih je dejala, da je to narodnozabavna glasba. Torej, čeprav v resnici ni povsem tradicionalna, je slovenska ljudska vsaj v smislu, da se ljudje z njo poistovetijo. Oziroma idejo slovenstva na glasbeni ravni močno povezujejo z zvoki harmonike,« razlaga profesor Peter Stanković.

Ugotavlja, da se je narodnozabavna glasba v slovenskem okolju uveljavila kot nekakšen vrhovni označevalec tradicije, tako da se ljudje do nje večinoma opredeljujejo v skladu s tem. V praksi to pomeni, da je ta glasba bližje tistim, ki so vrednotno usmerjeni bolj konservativno oziroma tradicionalno, medtem ko se tisti z bolj progresivnimi oziroma liberalnimi vrednotami od nje odvračajo. Ker se vrednotni okviri močno razlikujejo glede na tip naselja, podatki kažejo, da je narodnozabavna glasba še vedno veliko bolj priljubljena na podeželju kot v urbanih okoljih, kjer še danes pogosto velja za simbol kulturnega nazadnjaštva in konservativizma.

»Ko smo v raziskavi Slovenska narodnozabavna glasba kot politika: percepcije, recepcije in identitete križali oziroma povezovali poslušanje narodnozabavne glasbe z različnimi spremenljivkami, se je pokazala močna korelacija s prostorom in tipom naselja. V vaseh, na samotnih kmetijah in v manjših naseljih je ta glasba močno prisotna. V večjih naseljih se delež poslušalcev narodnozabavne glasbe progresivno manjša, je pa zanimiva velika razlika med Mariborom in Ljubljano: v štajerski prestolnici namreč to glasbo posluša kakšnih 39 odstotkov ljudi, v Ljubljani pol manj, približno 20 odstotkov.