Ljubljana – »Na nikogar nismo pozabili,« je predsednik vlade Janez Janša poudaril ob predstavitvi protikoronskega paketa – zakona, ki posega na številna področja, zato da bi omilili negativne učinke epidemije za državljane in gospodarstvo. Za zdaj so določila predvidena za obdobje od 13. marca do 31. maja. V pripravi je že drugi paket.

V zakonskem predlogu, ki ga bo državni zbor predvidoma po nujnem postopku obravnaval v tem tednu, je kar nekaj novosti v primerjavi s prvim osnutkom.





Samozaposleni, ki se bodo izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za marec – če bodo dokazali upad prihodkov v primerjavi s februarjem za vsaj 25 odstotkov – prejeli 350 evrov, za april in maj pa po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka za vsaj 50 odstotkov. Država bo krila prispevke za socialno varnost.

Upravičenci do mesečnega temeljnega dohodka bodo tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi, kmetje in verski uslužbenci.

Nižje plače funkcionarjem

Za čas trajanja epidemije se bodo funkcionarjem znižale osnovne plače za 30 odstotkov, izvzeti so funkcionarji sodstva, ustavnega sodišča in lokalnih skupnosti. Premier Janša je sicer pred časom pozval tudi predstavnike sodstva, da se sami odrečejo istemu deležu plače, tako vrhovno sodišče kot društvo tožilcev pa sta opozorili na obstoječa plačna nesorazmerja med funkcionarji in uslužbenci.

Za javne uslužbence pa bo veljalo, da jih lahko brez njihovega soglasja začasno premestijo na drugo delovno mesto, pri čemer bodo prejemali plačo, ki je zanje ugodnejša.

Dodatki s pogoji in brez njih

Uvajajo tudi dodatek v višini 200 evrov, za tiste, ki so zaradi opravljanja svojega dela zdaj nadpovprečno izpostavljeni tveganju oziroma so čezmerno obremenjeni. A le tisti, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od trikratnika bruto minimalne plače, to je 2820 evrov bruto. Ta dodatek bo v zasebnem sektorju zagotovil delodajalec iz sredstev oprostitve plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje.

Brez dodatnih pogojev pa bodo enkratni krizni dodatki za nekatere druge skupine prebivalcev – 30. aprila bodo vsi redni študenti (ki bodo imeli pravico podaljšanja statusa, če zaradi izjemnih okoliščin niso mogli opraviti študijskih obveznosti) prejeli 150 evrov.

Družinam z več kot tremi otroki bodo ob dodatku za veliko družino namenili 100 evrov več (skupaj 504 evre), z več kot štirimi otroki pa 200 evrov več (skupaj 691 evrov).

Pokojnine in socialni transferji bodo izplačani nemoteno in v enaki višini kot doslej, a bodo tako upokojenci kot prejemniki transferjev upravičeni do solidarnostnega dodatka. Upokojenci z manj kot 700 evri pokojnine bodo prejeli od 130 do 300 evrov. Upravičencem do varstvenega dodatka, ki znaša 591 evrov, bodo dali 150 evrov. Najbrž se bo marsikateri upokojenec, ki ima, na podlagi vplačanih prispevkov, med 701 in 830 evri pokojnine, počutil nekoliko prikrajšanega.

Vsakemu upravičencu do socialne pomoči bo vlada namenila po 150 evrov enkratnega dodatka. Kar pomeni, da bo štiričlanska družina z dvema otrokoma brez lastnih prihodkov poleg približno 1150 evrov otroških dodatkov in denarne socialne pomoči aprila od države prejela še 600 evrov, petčlanska pa lahko računa na 850 evrov solidarnostnega dodatka ob socialni pomoči in otroških dodatkih. Vsi ti dodatki se ne bodo šteli pri nadaljnjih izračunih.

Nadomestila plače in prispevki na račun države

Delodajalci, ki jim bodo prihodki v prvem polletju upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje 2019, bodo upravičeni do povračila nadomestil plač delavcem, ki so na čakanju ali so odstotni zaradi višje sile, v višini 80 odstotkov, država bo krila tudi prispevke. Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne in ne višje od povprečne plače.

Bolniško nadomestilo zaradi bolezni ali poškodbe bo od uveljavitve zakona iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Zasebnim vrtcem v času epidemije pripadajo sredstva iz proračuna v višini 85 odstotkov za posameznega otroka.



Iz proračuna, Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj se sredstva prednostno namenijo za spodbujanje naložb za boljše obvladovanje posledic epidemije, zlasti za raziskave za razvoj cepiv, zdravil in zaščitne opreme.
Izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki se iztečejo 31. decembra, se podaljša za eno leto, prav tako se podaljša rok za nakup raziskovalne opreme.

Ukrepi za likvidnost

Med ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij je tudi skrajšanje plačilnih rokov za plačila iz javnih sredstev na osem dni. Kadar je upnik javni organ, se plačilni rok lahko podaljša za 60 dni.

Obroki akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in obrok predhodne akontacije dohodnine od dohodka, ki dospejo v plačilo v času trajanja zakona, se ne plačajo. »Država bo gospodarstvu pomagala tudi tako, da bo oproščeno plačil akontacij dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, samostojni podjetniki bodo oproščeni akontacije davka iz dejavnosti,« je pojasnil finančni minister Andrej Šircelj.

Poroštva države

Država bo z največ 200 milijoni evrov prek SID banke jamčila za obveznosti kreditojemalcev, ki jim banka odobri odlog plačila kredita. Višina poroštva za fizične osebe znaša 50 odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kredita. Enako velja za kreditojemalce, ki jim je vlada zaradi epidemije začasno prepovedala delovanje. Za preostale kreditojemalce je jamstvo 25-odstotno.



Poroštvo države se lahko podeli tudi za kredite, ki bodo na novo sklenjeni za zagotavljanje likvidnosti zaradi posledic epidemije koronavirusa. »Pričakujemo, da se bodo banke aktivno vključile v reševanje gospodarstva in prebivalstva, predvsem glede odplačevanja kreditov,« je dejal Šircelj.

Ustavljajo se izvršbe

Sodišča od razglasitve epidemije ne izdajajo več sklepov o izvršbi, razen v nujnih zadevah. Vendar pa izvrševalci – banke, delodajalci, KDD … – že izdane sklepe še vedno izvršujejo. Zato zakon predlaga odložitev izvrševanja vseh sklepov do konca maja. Zadržijo se tudi vse izvršbe, ki tečejo po zakonu o davčnem postopku. Izjema so izvršbe zaradi preživninske terjatve.

Država pričakuje evropski denar

Paket ukrepov za dva meseca in pol je ocenjen na tri milijarde evrov, in sicer gre za strošek vseh državnih blagajn. Vendar bo državni proračun kril dodatne odhodke pokojninske in zdravstvene blagajne ter stroške občin, je dejal Šircelj. Glavnina virov bo evropskih, in sicer Evropske centralne banke ter drugih evropskih ustanov, ki plasirajo denar na trg. Spomnil je na zadolžitev države za 1,1 milijarde evrov prejšnji teden. »Pričakujem, da bodo obrestne mere tudi v drugem četrtletju ugodne in da bo na razpolago evropski denar,« je dodal.