Ko Židan pusti svoje sledi. Dobesedno.

»Gremo? Moram sicer priznati, da se mi pozna včerajšnjih 34 kilometrov na kolesu po precej zahtevni progi med Kočevjem in Ljubljano. Čutim to v nogah in … moja zadnjica je totalno fuč,« je tisto mokro in hladno majsko jutro priznal Dejan Židan, prvak SD.

Na kolesih sva v družbi njegovih strankarskih kolegov krenila od geometričnega središča Slovenije v Vačah pri Litiji. Tisti dan so se namenili prekolesariti pot do Litije, Zagorja ob Savi in Trbovelj vse do Hrastnika. Stranka se je namreč odločila, da med kampanjo Slovenijo prekolesari; tako je stik z volilci bolj pristen.

Vrh stranke kolesari s poslanskimi kandidati, na kolo so šli tisti, ki zmorejo in teh je dobra polovica. Naredili naj bi skupaj več kot 1.500 kilometrov, zdaj je pred njimi še slabih 200. »Čeprav moje telo ne kaže, se kar precej ukvarjam s športom,« nam je razlagal Židan, medtem ko smo vozili po ozki cesti proti Spodnjemu Hotiču. Čeprav bi pričakoval, da bo med kampanjo, izgubil kakšen kilogram, se to ni zgodilo. Niti dekagrama, ob vsej utrujenosti in vseh obveznostih, ministrskih in predvolilnih, ni izgubil. Med spustom z Vač proti magistralni cesti proti Litiji nas je pošteno pralo.



V ekipi, ki se ni dala močnemu majskemu nalivu, je bila med drugim tudi ministrica Anja Kopač Mrak, ki je povedala, da običajno kolesari po Krvavcu in okoli njega, pa natrenirana evropska poslanka Tanja Fajon in poslanec v državnem zboru Matjaž Nemec, generalni sekretar stranke Dejan Levanič in med drugim tudi podjetnik, poslanski kandidat, Dušan Olaj. In ironman. Eden najbolj zaslužnih, da bo Slovenija prihodnje leto gostila triatlonsko tekmo v polovičnem ironmanu, je vzel v roke ministrico in našo novinarsko malenkost. Med spustom po mokri cesti naju je poučeval, kako izpeljati ovinke, da bi zagotovili čim boljši oprijem gum na cestišču. In skupaj z najinimi kolesi ostali celi.

Za vstop v politiko se je Olaj odločil po dolgem premisleku. »Če te pokliče predsednik stranke in ti da možnost, da nekaj dejansko skušaš popraviti in ne da le kritiziraš sistem, velja premisliti. Če bi mu rekel ne, ne bi imel več pravice javno kritizirati. In niti napisati ene kritične kolumne.«

Ker se je dež okrepil, se je karavana odločila konec naliva dočakati pod streho gostilne v Spodnjem Hotiču, kjer je Židan spil eno od svojih okoli petnajst kav na dan. Tolikšne količine kave očitno ne vplivajo na delovanje njegove srčne mišice in živčni sistem. Deluje namreč umirjeno in preudarno. Kot tehnica, kar po horoskopu tudi je. »Mokri smo, hladno je, a se ne damo,« je čivknila evropska poslanka in na mizo so priromali kozarci žganice. Kri je pognalo po telesu.



Kjer je Milan Kučan rekel »ne«
Dan so sicer začeli z zborom v Vidrgi pri Moravčah, kjer je Židan pustil svojo sled. Dobesedno. Gospodar gostišča Pri Vidrgarju ga je namreč zaprosil, da bi za njihov spominski zid v betonsko ploščo vtisnil svoje dlani. To prošnjo je gostinec že pred leti namenil tudi prvemu predsedniku Milanu Kučanu, a je tamkajšnji »wall of fame« (zid slavnih) za zdaj (še) brez njegovih sledi.

Ko je naliv ponehal, smo pot nadaljevali. Do Litije in novega doma upokojencev. Med potjo se je znova močno ulilo in premočilo nas je do kože. Za nekaj minut je karavana postala pred novim objektom in izrabila priložnost za fotografiranje. »Brez pomoči ministrice doma ne bi bilo,« je razlagal poveljnik civilne zaščite Aleksander Gombač, tudi strasten jezdec in kandidat SD v litijskem volilnem okraju. Mimogrede, v občini je tudi naselje Konj. Kraj je znan po vzreji konjev, ki so jih pri svojem delu potrebovali splavarji na reki Savi.

Pot se je nadaljevala proti Šmartnemu in naprej proti Zagorju, kjer je kolesarsko karavano na trgu navkljub močnemu nalivu pozdravila množica ljudi. Pogovor o strankinih idejah za prihodnost Slovenije je tekel »po zasavsko«, brez dlake na jeziku in ljudje so povedali tudi kakšno krepko čez aktualno politiko. A, da »imajo socialdemokrati še kar jajca, da se podajo med ljudi«. Kar jim štejejo v plus. Brez vodje poslancev SD Matjaža Hana, ki je karavano prišel spremljat od Zagorja in Trbovelj do Hrastnika, seveda ni šlo.



Židan je ponosen na to, da je okrepil in profesionaliziral stranko. »Pa na svetovni dan čebel sem tudi zelo. Projekt sem vsebinsko izpeljal sam, ideja pa je seveda prišla z vrha čebelarske zveze.« Projekt Svetovni dan čebel je po njegovem mnenju po vstopu Slovenije v EU in Nato ter OECD najbolj uspešen diplomatski projekt, ki je Sloveniji izjemno povečal prepoznavnost. In res. O njem je sredi minulega tedna med govorom v parlamentu spregovorila celo nemška kanclerka Angela Merkel. «Nemčija podpira svetovni dan čebel, k nam prihaja slovenski kmetijski minister.«

Menda se je prvič zgodilo, da je kanclerka v bundestagu omenila kakšnega člana našega vladnega kabineta. Židan je dan za tem podpisal sporazum o sodelovanju med državama na področju čebelarstva. Utrujen od volilne kampanje pa že komaj odšteva dneve do 3. junija.