Kljub svarilom finančnega ministra LMŠ vztraja

Ljubljana – Koalicija se o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na zdravstveno zavarovalnico (ZZZS) tudi včeraj ni mogla povsem uskladiti, zato se je LMŠ na koncu odločila, da bo dopolnila k zakonu vložila sama. Po naših informacijah so med drugim predlagali, da bi znesek obvezne dajatve znašal 32 evrov – sprva predvidenih 29 evrov bi za zdravstveno blagajno pomenilo 70-milijonski primanjkljaj – ter da bodo vse obveznosti ZZZS do izvajalcev, ki bodo zapadle do konca leta, poravnane iz proračuna.

Tako vse kaže, da je LMŠ ravnala skladno z željami svojega zdravstvenega ministra Aleša Šabedra, ki je zahteval jamstvo, drugače predloga najverjetneje ne bi podprl, kar pa bi bilo za ta predlog najverjetneje usodno. Pred tem je bila v igri možnost, da bi zagotovili le kritje morebitnega finančnega primanjkljaja v višini okoli deset milijonov evrov v času prehoda med trenutno in novo ureditvijo, kar naj bi se zgodilo januarja 2021.

A tudi le desetmilijonskemu kritju je finančni minister Andrej Bertoncelj – včeraj za komentar na ministrstvu niso bili dosegljivi – nasprotoval, saj bi slednje lahko odprlo Pandorino skrinjico, ko gre za financiranje zdravstva oziroma ZZZS. Njegove podpore temu predlogu tako ni pričakovati in ga bodo za ceno nadaljevanja ukinjanja dopolnilnega zavarovanja v LMŠ kot kaže povsem preslišali. V naslednjem koraku, ki naj bi ga sprejeli še pred uveljavitvijo tega zakona leta 2021, pa naj bi – tako obljubljajo v LMŠ – pripravili celovit, vzdržen in solidaren sistem zdravstvenega zavarovanja.
 

Podpora SMC in SD še negotova

V SMC, SD in SAB so včeraj napovedali, da podpisov pod dopolnila ne bodo dali, a to še ne pomeni, da za spremembe na januarski seji državnega zbora ne bo dovolj glasov. Da bodo podprli predlog, ki ga bo dala LMŠ, je že napovedala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper, medtem ko je vodja poslancev SMC Igor Zorčič dejal, da bodo predlog podprli, če ga bo podprl minister. »A več kot očitno je, da med ministri ni soglasja glede udeležbe proračuna pri reševanju te situacije in da zadeva stoji na trhlih temeljih,« je izpostavil Zorčič, ki ob popolnem jamstvu državnega proračuna za obveznosti ZZZS ugotavlja, da niso več pri ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, ampak pri prenosu.

To zatrjujejo tudi v Levici, kjer pa bi napovedano preoblikovanje podprli, če se košarica pravic ne bo skrčila in bo državni proračun kril morebitni manko v zdravstveni blagajni ter nihče od plačnikov – na primer vojni veterani, ki naj bi po obstoječem predlogu morali prispevek poravnati – ne bo na slabšem. In po naših informacijah naj bi LMŠ s svojimi dopolnili – vložili so jih pozno zvečer in jih tako ni bilo mogoče videti – storila prav to, zato je pričakovati, da bi bili lahko prihodki v zdravstveno blagajno še nekoliko nižji od pričakovanih.



Za zdaj pa se zdi, da bi le Levica lahko podprla tudi dopolnila SD, da bi namesto pavšalnega prispevka uvedli progresivno lestvico. S tem za zdaj pogojujejo tudi podporo zakonu. Kot je dejal koordinator Levice Luka Mesec, je takšen predlog le izgovor SD, da »ne bodo podprli, da se iz zdravstvenega sistema odreže zdravstvene zavarovalnice«, in da si SD s tem poskuša oprati roke.
 

Predvidena še veto in ustavna presoja

Koalicijski četverček – Desus spremembam tudi po izvolitvi nove predsednice Aleksandre Pivec nasprotuje, saj si želijo celostne ureditve, ki jo bo pripravil minister za zdravje – bi ob podpori Levice tako lahko nedodelano spremembo celo podprl. Ostaja pa vprašanje, kaj bi se zgodilo ob morebitnem vetu državnega sveta, kjer je potrebnih 46 glasov, oziroma ob ustavni presoji zakonodaje, ki jo že napovedujejo zavarovalnice, ki so doslej izvajale dopolnilno zdravstveno zavarovanje.