Evropejci smo svetovni rekorderji v pitju alkohola

V Združenih narodih zaskrbljeno spremljajo naraščajočo porabo alkohola pri Evropejcih, saj so z 9,2 litra zaužitega čistega alkohola na leto največji pivci na svetu, izboljšanja pa niti v zadnjih desetih letih ni opaziti. Tudi Slovenija je na slabem glasu: povprečje držav evropske regije presega skoraj za dva litra. Daleč največ bolezni, ki jih pripisujejo alkoholu, so lani pri nas zaznali v občini Gorje.

Uživanje alkohola in zdravstvene težave. INFOGRAFIKA: Delo

Videti je, so zadnje globalno poročilo o porabi alkohola komentirali na regionalnem sedežu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Københavnu, da se Evropejci nočejo odpovedati pijači in da pri pivskih navadah na celini ni napredka.

»Streznjujoča zgodba« o pitju med Evropejci kaže, da moški v evropski regiji, kamor spada 53 držav Evrope in Srednje Azije, pijejo skoraj štirikrat več kot ženske, skupaj prekomerno pije 470 milijonov ljudi. Dve tretjini ali dva od treh odraslih v teh državah veljata za pivce alkohola. Statistika, po kateri se raba alkohola povezuje z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami, pa je še bolj zastrašujoča: desetina Evropejcev ima motnjo uživanja alkohola, šest odstotkov jih je od njega odvisnih. Samo v evropski regiji alkohol povzroči skoraj 800.000 smrti na leto, to je grozljivih 2200 smrti na dan, povezanih z alkoholom. Alkohol je krivec za vsako deseto smrt v tej regiji. Ali kot poudarjajo v SZO: Evropa plačuje ceno za alkohol, ki je kriv za srčno-žilna obolenja, za poškodbe, za raka in za cirozo jezer stotisočev Evropejcev.

Malo ljudi ve, da alkohol predstavlja veliko tveganje za raka, še opozarja SZO: »Kljub temu, da ga je Mednarodna agencija za raziskave raka SZO uvrstila med rakotvorne snovi prve skupine, se mnogi ne zavedajo, da lahko alkohol povzroči raka.«

Slovenci imamo vino in pivo raje kot žganje

NIJZ že leta opozarja na pivske navade Slovencev in na odnos ter dostopnost do alkohola, ki vpliva na vse pore osebnega in družbenega življenja: povzroča nesreče, bolezni, poškodbe, razdira družine – in vsako leto povzroči tudi okoli 900 smrti zaradi bolezni in stanj, katerih edini vzrok je mogoče iskati v alkoholu. Zaradi opitih voznikov pri nas vsako leto beležimo še 75 dodatnih smrti. Naše bolnišnice v povprečju izključno zaradi alkohola dnevno sprejmejo v oskrbo deset ljudi, zaradi akutne zastrupitve z alkoholom pa je tudi vse več hospitaliziranih mladostnikov. NIJZ je že pred desetletjem navajal oceno zdravstvenih in drugih stroškov, povezanih s pitjem alkohola: stroški so že tedaj presegli 230 milijonov evrov.

Skoraj 90 odstotkov vsega alkohola, ki ga spijemo v Sloveniji, predstavljata pivo in vino, žgane pijače pa desetino. Alkohol pri nas pije nekaj več kot 80 odstotkov moških in slaba tretjina žensk. Prvi spijejo 17,3 litrov čistega alkohola na leto, ženske pa 4,7 litra.

Vzor(č)ne Litva, Latvija in Estonija

Dva od treh odraslih v evropski regiji veljata za pivca alkohola. FOTO: Leon Vidic

Priporočila SZO za zmanjšanje pitja, med njimi zvišanje davkov na alkohol, omejevanje trženja in zmanjšanje dostopnosti, so glede na zadnje poročilo SZO na plodna tla naletela le v Litvi, Latviji in Estoniji, ki so po navedbah SZO dokazale, »da lahko politike nadzora na ravni prebivalstva zmanjšajo porabo in škodljive vplive alkohola ter podaljšajo pričakovano življenjsko dobo«.