Galerija
Poziv poslancem, naj »pomanjkljive novele« pri ponovnem glasovanju ne podprejo
Zastavlja se vprašanje, ali bo koaliciji ob ponovnem glasovanju uspelo zbrati potrebnih 46 glasov.
Kot je v zahtevi za sklic izredne seje pojasnila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim<strong> </strong>Bogomirjem Vnučcem, so vsi trije zakoni nujni za blažitev posledic krize zaradi epidemije, interventni zakon pa vsebuje tudi ureditev turističnih bonov, zato je pomembno, da čim prej stopijo v veljavo. <br />
FOTO: Leon Vidic/Delo
Na odločitev Državnega sveta, ki je na današnji izredni seji izglasoval veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih, niso pa izglasovali veta na zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu in tudi ne odložilnega veta na novi interventni zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu, prihajajo prvi odzivi in hkrati pozivi poslancem in vladi, kako z zakonom v bodoče. Novelo zakona o nalezljivih boleznih so v državnem zboru sprejeli s 44 glasovi za in 42 proti, zato se zastavlja vprašanje, ali bo koaliciji ob ponovnem glasovanju uspelo zbrati potrebnih 46 glasov.
Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem je predlog za odločanje o odložilnem vetu na zakona vložila, ker so želeli pospešiti uveljavitev omenjenih zakonov.
V današnji razpravi o zakonu o nalezljivih boleznih je bilo slišati več pozivov, da državnemu zboru dajo možnost za ponovni premislek, razpravo ter priložnost, da najdejo boljšo rešitev. Največ kritik je namreč letelo na preširoka pooblastila vladi pri sprejemanju ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljivih boleznih.
Državni svetniki so danes glasovali tudi o odložilnem vetu na zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, a ga, kot rečeno, niso podprli. Podprlo ga je 10 državnih svetnikov, proti pa jih je glasovalo 19.
Novela zakona o nalezljivih boleznih naj bi sicer uresničila ustavno odločbo, po kateri so nekateri deli zakona neustavni. Državni svet je na današnjo izredno seji uvrstil tudi odločanje o morebitni vložitvi veta na zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva in zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije.
Kot je v zahtevi za sklic izredne seje pojasnila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem, so vsi trije zakoni nujni za blažitev posledic krize zaradi epidemije, interventni zakon pa vsebuje tudi ureditev turističnih bonov, zato je pomembno, da čim prej stopijo v veljavo.
Državni svet ni izglasoval odložilnega veta na novi interventni zakon in je tako odprl pot hitrejši uveljavitvi dodatnih ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19, vrednih 243,5 milijonov evrov. Svetniki so se strinjali, da je pomembna čimprejšnja uveljavitev zakona.
Zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 prinaša pomoč predvsem turizmu in povezanim panogam, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Za celotno gospodarstvo se podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, vsi prebivalci bodo prejeli nove bone.
DZ je zakon sprejel prejšnji teden, pred njegovo uveljavitvijo pa je bilo treba počakati na odločitev državnih svetnikov, ali bodo nanj morebiti izglasovali odložilni veto. Proti vetu jih je danes glasovalo 21, za je bil le eden.
»Pomembno je, da zakon čim prej začne veljati,« je k zavrnitvi veta pozval državni svetnik Vnučec. Zakon namreč med drugim prinaša podaljšanje ukrepov za pomoč kmetom, sofinanciranje regresa za letni dopust v določenih dejavnostih, pomoč industriji srečanj in dogodkov, filmski in avdiovizualni dejavnosti ter žičničarjem, je naštel. Izpostavil je tudi nove bone za plačilo storitev s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki jih bodo prejeli vsi prebivalci Slovenije.
»Pomoč omenjenim panogam je neobhodno nujno potrebna,« je soglašala Marija Lah. A hkrati je opozorila, da v gospodarstvu z zakonom niso zadovoljni. Želijo si še podaljšanja subvencioniranja minimalne plače do konca leta, podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo ter enkratnega nadomestila za zagon dejavnosti vsem tistim, ki jim je bilo poslovanje z vladnimi odloki onemogočeno.
Tone Hrovat se je zbal, da državna blagajna ni jama brez dna. Morda smo se navadili, da se denar le dobi in ni treba nič delati, popoldne pa lahko še marsikje 'fušamo', je dejal in dodal: »To je bilo prisotno v marsikateri panogi, tudi gostinstvu.«
Slovenija je ekonomsko gledano po besedah Simona Zajca z gospodarskega ministrstva za zdaj odlično preživela epidemijo covida-19. A obstaja nekaj panog, ki jih je epidemija še posebej prizadela, kot so turizem in z njim povezane panoge. Zato so pripravili poseben interventni zakon predvsem za njih. »Podjetja iz teh panog nestrpno pričakujejo pomoč,« je dejal.
Vlada predlaga, da na zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 tako kot na predhodne protikoronske zakone ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, zato je v kratkem pričakovati tudi sklic izredne seje DZ.
Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem je predlog za odločanje o odložilnem vetu na zakona vložila, ker so želeli pospešiti uveljavitev omenjenih zakonov.
V današnji razpravi o zakonu o nalezljivih boleznih je bilo slišati več pozivov, da državnemu zboru dajo možnost za ponovni premislek, razpravo ter priložnost, da najdejo boljšo rešitev. Največ kritik je namreč letelo na preširoka pooblastila vladi pri sprejemanju ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljivih boleznih.
Pravna mreža za varstvo demokracije: Vlada naj v drugo v pripravo zakona vključi strokovno in splošno javnost
Pravna mreža za varstvo demokracije pozdravlja veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil »sprejet brez javne razprave, na obravnavo predloga na odbor za zdravstvo ni bila povabljena nobena organizacija s področja človekovih pravic, zakon ne predstavlja dovolj določne zakonske podlage pred arbitrarnim poseganjem izvršilne oblasti v človekove pravice, zakon ne zagotavlja strokovno neodvisne presoje, prav tako ne predvideva mehanizmov za neodvisnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) od vsakokratne politične oblasti, premalo pozornosti namenja načelu sorazmernosti posegov v človekove pravice, ne zagotavlja postopnosti posegov v človekove pravice, sporna pa je tudi možnost popolne prepovedi shodov, kar posega v svobodo izražanja in onemogoča javno kritiko«.
Mreža poziva poslanke in poslance, da v ponovnem glasovanju zaradi pomanjkljivosti zakona ne podprejo, vlada pa da naj nemudoma pristopi k ponovni pripravi predloga zakona in vanjo vključi najširšo strokovno in splošno javnost.
Dejstvo je, da zakonodajalec novele ne bo mogel sprejeti v roku dveh mesecev, ki mu ga je naložilo Ustavno sodišče, so se še odzvali v Mreži. Ker pa je zakon z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin izjemnega pomena, ocenjujejo, da minimalno zamujen rok predstavlja sprejemljivo odstopanje od zahteve Ustavnega sodišča. Po njihovem je le strokovno pripravljen zakon s široko podporo javnosti »jamstvo za ponovno vzpostavitev zaupanja v pravo in uspešno upravljanja z morebitnim novim valom epidemije«.
Pravna mreža za varstvo demokracije pozdravlja veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil »sprejet brez javne razprave, na obravnavo predloga na odbor za zdravstvo ni bila povabljena nobena organizacija s področja človekovih pravic, zakon ne predstavlja dovolj določne zakonske podlage pred arbitrarnim poseganjem izvršilne oblasti v človekove pravice, zakon ne zagotavlja strokovno neodvisne presoje, prav tako ne predvideva mehanizmov za neodvisnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) od vsakokratne politične oblasti, premalo pozornosti namenja načelu sorazmernosti posegov v človekove pravice, ne zagotavlja postopnosti posegov v človekove pravice, sporna pa je tudi možnost popolne prepovedi shodov, kar posega v svobodo izražanja in onemogoča javno kritiko«.
Mreža poziva poslanke in poslance, da v ponovnem glasovanju zaradi pomanjkljivosti zakona ne podprejo, vlada pa da naj nemudoma pristopi k ponovni pripravi predloga zakona in vanjo vključi najširšo strokovno in splošno javnost.
Dejstvo je, da zakonodajalec novele ne bo mogel sprejeti v roku dveh mesecev, ki mu ga je naložilo Ustavno sodišče, so se še odzvali v Mreži. Ker pa je zakon z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin izjemnega pomena, ocenjujejo, da minimalno zamujen rok predstavlja sprejemljivo odstopanje od zahteve Ustavnega sodišča. Po njihovem je le strokovno pripravljen zakon s široko podporo javnosti »jamstvo za ponovno vzpostavitev zaupanja v pravo in uspešno upravljanja z morebitnim novim valom epidemije«.
Državni svetniki so danes glasovali tudi o odložilnem vetu na zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, a ga, kot rečeno, niso podprli. Podprlo ga je 10 državnih svetnikov, proti pa jih je glasovalo 19.
Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva
Zakon med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine, financiranje 30 dodatnih specializacij iz klinične psihologije, prav tako pa podaljšuje nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi v leto 2022, na katerega se bodo lahko prijavili vsi izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje. Poleg ukrepov zdravstva zakon prinaša še dodatke za župane, podžupane, direktorje občinskih uprav in ravnatelje ter daje podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra.
Zakon med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine, financiranje 30 dodatnih specializacij iz klinične psihologije, prav tako pa podaljšuje nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi v leto 2022, na katerega se bodo lahko prijavili vsi izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje. Poleg ukrepov zdravstva zakon prinaša še dodatke za župane, podžupane, direktorje občinskih uprav in ravnatelje ter daje podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra.
Novela zakona o nalezljivih boleznih naj bi sicer uresničila ustavno odločbo, po kateri so nekateri deli zakona neustavni. Državni svet je na današnjo izredno seji uvrstil tudi odločanje o morebitni vložitvi veta na zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva in zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije.
Smernice za obiske bolnišnic
Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam med drugim priporočilo, da obiske omogočijo obiskovalcem, ki imajo digitalno potrdilo o izpolnitvi pogoja PCT, torej tistim, ki so bolezen preboleli, bili cepljeni ali imajo negativen test na covid-19, pri ostalih pa se opravi epidemiološka triaža.
Komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb vsake posamezne bolnišnice so pozvali, da pripravijo poseben protokol izvajanja obiskov in ga objavijo na spletnih straneh bolnišnic.
Prav tako priporočajo, da se obisk omeji na največ dve osebi na posameznega pacienta oziroma pri porodnicah izključno na partnerja.
Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam med drugim priporočilo, da obiske omogočijo obiskovalcem, ki imajo digitalno potrdilo o izpolnitvi pogoja PCT, torej tistim, ki so bolezen preboleli, bili cepljeni ali imajo negativen test na covid-19, pri ostalih pa se opravi epidemiološka triaža.
Komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb vsake posamezne bolnišnice so pozvali, da pripravijo poseben protokol izvajanja obiskov in ga objavijo na spletnih straneh bolnišnic.
Prav tako priporočajo, da se obisk omeji na največ dve osebi na posameznega pacienta oziroma pri porodnicah izključno na partnerja.
Kot je v zahtevi za sklic izredne seje pojasnila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem, so vsi trije zakoni nujni za blažitev posledic krize zaradi epidemije, interventni zakon pa vsebuje tudi ureditev turističnih bonov, zato je pomembno, da čim prej stopijo v veljavo.
Veto na zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu »padel«
Državni svet ni izglasoval odložilnega veta na novi interventni zakon in je tako odprl pot hitrejši uveljavitvi dodatnih ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19, vrednih 243,5 milijonov evrov. Svetniki so se strinjali, da je pomembna čimprejšnja uveljavitev zakona.
Zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 prinaša pomoč predvsem turizmu in povezanim panogam, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Za celotno gospodarstvo se podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, vsi prebivalci bodo prejeli nove bone.
DZ je zakon sprejel prejšnji teden, pred njegovo uveljavitvijo pa je bilo treba počakati na odločitev državnih svetnikov, ali bodo nanj morebiti izglasovali odložilni veto. Proti vetu jih je danes glasovalo 21, za je bil le eden.
»Pomembno je, da zakon čim prej začne veljati,« je k zavrnitvi veta pozval državni svetnik Vnučec. Zakon namreč med drugim prinaša podaljšanje ukrepov za pomoč kmetom, sofinanciranje regresa za letni dopust v določenih dejavnostih, pomoč industriji srečanj in dogodkov, filmski in avdiovizualni dejavnosti ter žičničarjem, je naštel. Izpostavil je tudi nove bone za plačilo storitev s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki jih bodo prejeli vsi prebivalci Slovenije.
»Pomoč omenjenim panogam je neobhodno nujno potrebna,« je soglašala Marija Lah. A hkrati je opozorila, da v gospodarstvu z zakonom niso zadovoljni. Želijo si še podaljšanja subvencioniranja minimalne plače do konca leta, podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo ter enkratnega nadomestila za zagon dejavnosti vsem tistim, ki jim je bilo poslovanje z vladnimi odloki onemogočeno.
Po Zajcu za zdaj »odlično skozi epidemijo« - razen turizma
Tone Hrovat se je zbal, da državna blagajna ni jama brez dna. Morda smo se navadili, da se denar le dobi in ni treba nič delati, popoldne pa lahko še marsikje 'fušamo', je dejal in dodal: »To je bilo prisotno v marsikateri panogi, tudi gostinstvu.«
Slovenija je ekonomsko gledano po besedah Simona Zajca z gospodarskega ministrstva za zdaj odlično preživela epidemijo covida-19. A obstaja nekaj panog, ki jih je epidemija še posebej prizadela, kot so turizem in z njim povezane panoge. Zato so pripravili poseben interventni zakon predvsem za njih. »Podjetja iz teh panog nestrpno pričakujejo pomoč,« je dejal.
Vlada predlaga, da na zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 tako kot na predhodne protikoronske zakone ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, zato je v kratkem pričakovati tudi sklic izredne seje DZ.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji