Direktorica ZZZS: Od 24. marca bomo podatke posodabljali dnevno

Pred enim tednom so vzpostavili klicni center za podporo uporabnikov zdravstvenega sistema. V tem času so v klicnem centru sprejeli 1156 klicev, povprečni čas pogovora je trajal dobre štiri minute, večina ljudi, ki se je od prejšnje srede do ponedeljka obrnila na brezplačno telefonsko številko 080 18 01, pa je potrebovala pomoč pri izbiri osebnega zdravnika, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Kljub pozitivnemu odzivu na klicni center se ta še vedno sooča z neažurnimi podatki o prostih osebnih zdravnikih, ki jih pridobijo od ZZZS, zato bo ministrstvo za zdravje ZZZS pozvalo, da bolj ažurno sledi in prilagaja informacije glede razpoložljivosti zdravnikov, saj so trenutno največja težava pri delovanju klicnega centra očitno prav neažurni podatki ZZZS.

V zvezi s tem je nekaj pojasnil v današnji izjavi za javnost podala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar.

ZZZS objavlja podatke o prostih izbranih osebnih zdravnikih, tistih, ki se opredeljujejo na podlagi podatkov, ki jih sporočajo izvajalci zdravstvenih storitev, ti podatki so torej tako točni, kot jih natančno sporočajo izvajalci, je poudarila Tatjana Mlakar. Kot je dodala, pa »moramo vedeti, da tovrstno posodabljanje dejansko ne bo rešilo izhodiščnega problema: »S tem ne bomo imeli več zdravnikov, več prostih zdravnikov, mogoče le bolj ažurirane podatke.«

ZZZS trenutno podatke obnavlja na deseti dni, trikrat na mesec, vsakega 10., 20. in 30. v mesecu, kar se jim je po besedah direktorice zdela ustrezna rešitev. »Najkasneje od 24. marca letos pa bomo začeli podatke objavljati dnevno in jih tudi dnevno povratno pošiljati izvajalcem.« S tem, ko bodo dnevno ažurirali podatke na spletnih straneh ZZZS, bodo podatke imele tudi ambulante. Problem je, kot je izpostavila direktorica, ta, da se bodo morali njihovi informacijski sistemi posodobiti, da bodo lahko izvajalci te podatke avtomatizirano prevzemali in posodabljali.

Ni dovolj, da se digitalizira samo ZZZS

ZZZS je v tem tednu začel produkcijsko uvedbo ordinacijskih časov, vzpostavili so novo informacijsko platformo, kjer bodo izvajalci elektronsko prek portala sporočali podatke o času delovanja ambulant, o krajšem obsegu dela zdravnikov, prihodih in odhodih zdravnikov in tudi po zaključku dela zdravnika bodo te podatke ažurirali na tej platformi. »Odgovornost vseh izvajalcev bo, da bodo podatke evidentirali, da bomo konkretno vedeli, koliko je aktivnih zdravnikov v sistemu, ker NIJZ in Zdravniška zbornica podatke zbirata z drugačnimi predispozicijami, kar je ugotovilo tudi ministrstvo za zdravje, da ti podatki niso najbolj točni.« ZZZS se je že povezal s programskimi IT -hišami, ki zagotavljajo informacijsko podporo delovanja pri izvajalcih zdravstvenih sistemov, da najdemo rešite, kako jo bodo nadgradili.

A kot je večkrat poudarila direktorica, je – ko govorimo o digitalizaciji – treba gledati sistemsko, podatke in povezave morajo biti usklajene z vsemi podsistemi in deležniki znotraj zdravstvenega sistema. »Treba je narediti informacijsko mrežo, ker smo odvisni drug od drugega. Treba je poenotiti informacijske poti in načine digitalizacije, ker samo z digitalizacijo ZZZS problema ne bomo rešili. Skupaj z zdravstveno politiko je treba narediti koncept celovitega mrežnega povezovanja, ker podatke vsi produciramo in smo soodvisni.«

FOTO: Tomi Lombar/Delo

Tatjana Mlakar: Klicni center je podvajanje

ZZZS ocenjuje, da je projekt klicnih centrov morda podvajanje obstoječih klicnih centrov in da operaterji nimajo dovolj znanja o branju podatkovnih baz, pa tudi drugega znanja glede pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. »Navsezadnje je edukacija trajala le eno uro,« je bila kritična direktorica.

Izpostavila je, da ima ZZZS za te vsebine klicni center že več let in da so vzpostavljeni za različne vsebine: nadomestila, bolniške, potovanje, zdravljenje v tujini. Na vseh klicnih centrih je več kot 320 sodelavcev, ki to opravljajo ob rednem delu. Po njenih besedah nimajo večjih težav z odzivnostjo. »Razlika je ta, da so naši strokovni sodelavci vešči branja podatkovnih baz in imajo konkretne dnevne informacije o izvajalcih in za odgovor kontaktirajo izvajalca in dobijo konkretne informacije. Mislim, da lahko ti kvalitetneje odgovarjajo na vprašanja kot neki agent, ki se je izobraževal eno uro.«

Najbolj kvalitetna informacija je tista, ki jo pacient dobi v konkretni ambulanti

Povedala pa je, da na ZZZS še vedno trdijo, da je najbolj kvalitetna informacija tista, ki jo zavarovana oseba prejme v konkretni ambulanti. Sploh glede specifičnih zdravstvenih stanj. »Zato je ZZZS podprl predlog ministrstva in v vsako ambulanto dodal nekaj novega kadra, skupaj v Sloveniji več kot 300 oseb, ki so se usmerili v večjo odzivnost na klice in maile.«

Na ZZZS tudi spremljajo in preverjajo to odzivnost in ugotavljajo, da ta strmo narašča. Kot zgled pri odzivnosti je omenila ZD Maribor, ZD Radeče, ZD Novo mesto pa tudi nekatere koncesionarje. Na klice se odziva več kot 80 odstotkov izvajalcev, na prvi klic več kot 60 odstotkov, praksa je, da se nedogovorjene klice vrača. »Situacija ni tako slaba,« je prepričana Tatjana Mlakar.

FOTO: Jure Eržen/Delo

Sicer pa je ZZZS lani tudi dal pobudo, da bi se v okviru projekta zdravstvena pismenost oblikoval državni klicni center, ki bi povezoval različne deležnike, kar pa se ni zgodilo. So pa oziroma še bodo obstoječe klicne centre, ki jih imajo, nadgradili v smislu večje kakovosti in vsebinske dostopnosti. Minister za zdravje naj bi tudi napovedal nacionalni klicni center, vendar, tako Mlakarjeva, iz izjav ni bilo najbolj jasno, kako naj bi se ta center oblikoval.

»Noben klicni center pa ne bo rešil težave, ki je nastala po tem, ko je bil v letu 2019 uvrščen dogovor o najvišjem limitu glavarinskih količnikov 1895, ki je zavezujoč za izbrane osebne zdravnike. Vemo, da je več zdravnikov, ki imajo več opredeljenih pacientov, in storitve kljub temu izvajajo kakovostno. Tudi ambulante za neopredeljene so nesistemski ukrep, ker delajo razlike med zavarovanimi osebami, verjetno je malce vprašljiva izvedba trikratnega plačila v primerjavi z delom v redni ambulanti,« je dejala direktorica.