Ljubljana – Pred okenci slovenskih lekarn, ki izdajajo zdravila brez recepta, v teh dneh še ni zaznati navala. To je dokaz, da v novem letu še nismo priče eni največjih groženj javnemu zdravju, kot še rečejo gripi. A ko bo virus influence A, ki so ga od sredine decembra v osrednji slovenski zdravstveni instituciji, ljubljanskem UKC, potrdili pri 80 pacientih, v polnem razmahu – in to bo v prihodnjih tednih –, je pričakovati za tretjino večjo porabo sredstev, ki blažijo simptome gripe in prehlada.

»Ko ljudje rečejo 'nekaj za gripo', jim kaj več od nasveta, naj pijejo čim več čaja in ostanejo doma v postelji, niti ne moremo dati,« so povedali v osrednji lekarni v Zagorju. Najboljša preventiva je cepljenje, ki se pri nas še vedno ni dovolj uveljavilo. Povprečno zboli desetina Slovencev, cepi se jih niti pet odstotkov. Iz zdravstvenih domov se v teh dneh vrstijo pozivi ljudem na cepljenje. V državi je tačas na voljo še dobrih 17.500 odmerkov cepiva proti gripi. Če ne bo večjih odstopanj od dosedanje prakse oziroma če bo povpraševanje po cepljenju ostalo v lanskih okvirih, zadoščajo za dva meseca.



V Sloveniji je leta 2017 zaradi okužbe z gripo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje umrlo petdeset oseb. Več ljudi umre zaradi zapletov z gripo. Te primere je težje oceniti, saj gre za vsoto več dejavnikov, ki lahko vplivajo na poslabšanje bolezni in posledično smrt. Gripa kot neposredni vzrok smrti zato le redko pristane v statistiki.

Nekoč so verjeli, da gripo povzroča zloben vpliv zvezd, v teh dneh zaradi nje za obiske že zapirajo vrata bolnišnic: gripa, za katero na leto zboli tudi desetina Slovencev, je začela letošnji pohod. Čeprav se je lani cepilo več kot 84.500 Slovencev, smo s 4,1-odstotno precepljenostjo še vedno na evropskem dnu. Slogan Ne bodi cepec, cepi se zato še vedno velja.



Gripa velja za zelo nalezljivo virusno okužbo dihalnih poti, za katero na leto zboli desetina ali okoli 200.000 Slovencev, v svetu pa več kot pet milijonov ljudi. Medtem ko v zadnjem tednu leta 2018 večjega navala na ambulante zaradi praznikov ni bilo, v teh dneh o omejevanju oziroma prepovedi obiskov poročajo iz jeseniške bolnišnice in mariborskega UKC, že pred silvestrovim so obiske omejili v UKC Ljubljana, v Bolnišnici dr. Petra Držaja UKC Ljubljana pa za četrtek napovedujejo odprtje začasnega oddelka za epidemije. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se gripa v teh dneh širi »sezoni primerno« in tudi precej enakomerno, saj so vzorce v laboratorij za testiranje posredovali iz skoraj vseh regijskih bolnišnic. Influenco so dokazali v 16 odstotkih vzorcev, v večini oziroma 98 odstotkih pa potrdili influenco tipa A. Za sezono 2018/2019 je NIJZ po podatkih Nuše Kerč iz službe za komuniciranje nabavil 132.000 odmerkov cepiva proti gripi, od tega so jih do zdaj izdali 114.300. Preostalih 17.700 naj bi torej glede na lansko statistiko, po kateri so januarja in februarja izdali okoli 8000 odmerkov, zadoščalo.

O gripi v tem času poročajo tudi iz drugih evropskih držav, kjer je bilo pozitivnih 37 odstotkov vzorcev, toda enako kot pri nas zelo visoke incidence gripi podobne bolezni za zdaj niso zaznali nikjer; več obolelih so našteli le v Gruziji, Ukrajini in Turčiji.
 

Precepljenost v Sloveniji na evropskem dnu

Virusi, ki povzročajo sezonsko gripo, se spreminjajo. Da bi bilo cepljenje učinkovito, se vsako leto pripravi novo cepivo. V EU s cepljenjem proti sezonski gripi preprečijo 37.000 smrti na leto. Evropska komisija je že leta 2014 pozvala države EU, da proti sezonski gripi cepijo 75 odstotkov ogroženih skupin prebivalcev, to je populacije nad 65 let. To je tudi cilj Svetovne zdravstvene organizacije. Dosegajo ga Nizozemci, Škoti in Severni Irci, medtem ko je pri nas precepljenost med starejšo populacijo po zadnjih podatkih komaj 11,7-odstotna. Predlani je bila še nižja: 9,8-odstotna.

Povprečna precepljenost za gripo v Evropi je 46-odstotna – kar je desetkratnik slovenske precepljenosti. Ta je bila najvišja v sezoni 2005/2006, ko se je cepilo več kot 200.000 Slovencev. Na NIJZ ocenjujejo, da je bil takratni cepitveni boom posledica medijske pozornosti ob pojavu ptičje gripe. Leta 2010 je zanimanje za cepljenje upadlo – cepilo se je dobrih 100.000 ljudi –, od takrat do leta 2017 pa se je njihovo število ves čas zmanjševalo. Lani se je spet cepilo dobrih 22.000 Slovencev več kot leto prej. Največ zaupanja v učinkovitost cepiva imajo primorski starostniki, sledijo jim koroški in savinjski – lani se je v teh treh zdravstvenih regijah cepilo dobrih 13 odstotkov populacije, starejše od 65 let; med ljubljanskimi in kranjskimi starostniki je ta delež šele letos presegel desetodstotno mejo.


 

Draga kurativa

Cepljenje proti gripi se je začelo oktobra lani, vrhunec izbruha bolezni je običajno pričakovati januarja in februarja, cepljenje pa je smiselno še do konca sezone – še marca. Slovenci smo zaradi gripe z dela v povprečju odsotni skoraj osem dni v letu. Bolniške zaradi bolezni dihal, med katere se uvršča tudi gripa, na leto stanejo okoli 19 milijonov evrov. Ali drugače: vsak dan bolniške odsotnosti delodajalca stane štirikrat več (60 evrov) kot samo cepljenje proti gripi (14 oziroma za ogrožene skupine sedem evrov). Cepljenje je tudi po ocenah stroke najučinkovitejši ukrep za preprečevanje obolevnosti in zapletov, ki so lahko posledica gripe – poleg izogibanja prenapolnjenih zaprtih prostorov ter večje higiene rok in uporabe robčkov za enkratno uporabo.
 

V UKC pripravljen pandemski načrt

Gripa, zaradi katere so morali leta 2017 v bolnišnico sprejeti skoraj 1080 Slovencev, kar je zdravstveno blagajno stalo okoli dva milijona evrov, je v teh dneh v Kaliforniji že zahtevala 42 življenj, na Hrvaškem sta umrla deček iz Metkovićev in 50-letni moški iz Zagreba. Kalifornijo in ZDA obvladuje sev gripe H1N1, bolj znan kot svinjska gripa. Potrdili so ga v 77 odstotkih primerov. NIJZ poroča, da so omenjeni podtip odkrili v 67 odstotkih vzorcev. V UKC so v polni pripravljenosti: če izbruhne epidemija, zagotavljajo, da imajo pripravljen pandemski načrt s predvidenimi lokacijami, opremo in kadri.