Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Brez pacientov ne more biti reforme zdravstva

Zveza organizacij pacientov daje predloge, nekateri so sprejeti, na druge ni odziva.
Pacienti bi morali biti vključeni v pripravo vseh aktov za reformo zdravstva, a so dostikrat odrinjeni. FOTO: Matej Družnik
Pacienti bi morali biti vključeni v pripravo vseh aktov za reformo zdravstva, a so dostikrat odrinjeni. FOTO: Matej Družnik
20. 4. 2023 | 16:50
20. 4. 2023 | 16:52
5:48

V Zvezi organizacij pacientov Slovenije so prepričani, da je nastopil odločilen trenutek za zdravstveno reformo, v dobro pacientov pa je treba stopiti skupaj, je v imenu pacientov dejal Franci Gerbec, podpredsednik zveze, ki povezuje 32 društev, združenj in zvez pacientov. Vse akterje v zdravstvu je pozval k strpnemu dialogu pri pripravi reforme v dobro pacientov, saj včasih prevladuje nedialog, tudi na ravni vlade, ki izključuje, je menil.

Franci Gerbec, podpredsednik ZOPS: V dobro pacientov je treba stopiti skupaj.
Franci Gerbec, podpredsednik ZOPS: V dobro pacientov je treba stopiti skupaj.

Zveza je vključena v strateški svet pri premierju vlade, daje pa tudi pripombe na dokumente, ki pridejo v javno razpravo iz ministrstva za zdravje. »Nekateri naši predlogi so bili pozitivno sprejeti, na nekatere ni odziva,« je Gerbec opisal vpliv pacientov na napovedano reformo zdravstva. Kaj menijo v zvezi o predloženih reformnih zakonih in strategiji za kakovost in varnost?

Zakon o ZZZS korak v pravo smer

Za razliko od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki zakonu o ZZZS nasprotuje in se mu zdi ta zakon povsem odveč, so v zvezi pacientov prepričani, da pomeni ta zakon korak v pravo smer, je dejal prof. dr. Rado Bohinc, predsednik odbora za zakonodajo in pravno pomoč pacientom. Zveza podpira uvedbo dvotirnega načina korporativnega upravljanja za ZZZS, ki mora biti izpeljan dosledno, in sicer tako, da bo nadzorni svet nadzorstveni organ, ki naj ga sestavljajo poleg ustanovitelja še predstavniki zaposlenih in uporabnikov, torej pacientov. Uprava pa naj pridobi vse poslovodske pristojnosti. Potrebnih pa je še nekaj korakov, ki jih v zakonu ni. Ločiti je treba regulatorno od zavarovalniške funkcije, je opozoril dr. Bohinc, ki predlaga ustanovitev zdravstvenega holdinga, v katerega bodo vključene vse bolnišnice in zdravstveni domovi. Država in občine naj na holding prenesejo svoje ustanoviteljske pristojnosti. Po vzoru visokošolskih organizacij naj bolnišnice in zdravstveni domovi postanejo lastniki premoženja.

Prof. dr. Rado Bohinc: Po vzoru visokošolskih organizacij naj bolnišnice in zdravstveni domovi postanejo lastniki premoženja. FOTO: Tomi Lombar
Prof. dr. Rado Bohinc: Po vzoru visokošolskih organizacij naj bolnišnice in zdravstveni domovi postanejo lastniki premoženja. FOTO: Tomi Lombar

Opisano je lahko vsebinsko zajeto tudi v zakon o zavodih, ki je zdaj izrazito parcialen. Zakon o digitalizaciji v zvezi podpirajo, vendar naj se z njo ukvarja omenjeni holding, ne pa javno podjetje, ki ga bo plačeval ZZZS. Podpirajo tudi ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja, nov prispevek pa mora biti proporcionalen glede na dohodke, na pa enaka premija za vse. Finančno obremenitev plač je treba znižati, ne zvišati, manjkajoči denar pa najti v boljši organizaciji zdravstva, je povedal dr. Bohinc.

Nuja po dekriminalizaciji človeške napake

V reformo je nujno uvesti področje kakovosti in varnosti, kar je za paciente – polega dostopnosti – najpomembnejši element. »Slovenija že osem let nima strategije za kakovost in varnost. V tem pogledu smo zaostali za razvitim svetom,« je dejal Franc Zalar, predsednik odbora za varnost in kakovost v zdravstvu. Minister Danijel Bešič Loredan je sicer sprejel strategijo za kakovost in varnost, nad čimer pa v zvezi pacientov protestirajo. »Strategijo mora sprejeti parlament,« poudarja Zalar, ki pove, da minister zveze pacientov ni vključil v pripravoi strategije. Kritični so tudi do vsebine ministrove strategije, saj ne prinaša dekriminalizacije človeških napak, prav tako ne uvaja nekrivdne odškodnine.

Franc Zalar, predsednik odbora za kakovost v zdravstvu pri ZOPS: Nujno je dekriminalizirati človeško napako in ustanoviti odškodninski sklad za zdravstvo. FOTO: Blaž Samec
Franc Zalar, predsednik odbora za kakovost v zdravstvu pri ZOPS: Nujno je dekriminalizirati človeško napako in ustanoviti odškodninski sklad za zdravstvo. FOTO: Blaž Samec

»Posledica kriminalizacije človeške napake je skrivanje napak, kar nikomur ne koristi. Pri nas prijavijo 50 napak letno, na Danskem pa 200.000. Prijavijo jih zdravniki sami in organizacije, da jih lahko analizirajo in se jim v prihodnje izognejo. Na Danskem imajo poseben sklad za odškodnine. Kadar se zgodi napaka, kar 90 odstotkov vseh primerov rešijo s poravnavo, samo pol leta traja do prejetja odškodnine,« je navedel Zalar. Pri nas mora pacient, pri katerem se je zgodila zdravniška napaka, po pravico na sodišče, kjer postane človeška napaka stvar dolgotrajnih sodnih postopkov, z ekscesnimi primeri pa se ukvarja vsa slovenska javnost. Kritičen je tudi do ministrovega predloga, da se bo z varnostjo ukvarjala javna agencija na ministrstvu. Meni, da je nujna ustanovitev neodvisne in transparentne ustanove. V zvezi pacientov pozivajo vlado, da odpravi primanjkljaj v strategiji s sprejetjem zakona o kakovosti in varnosti ter zakona o nekrivdni odškodnini. Če vlada tega ne zmore, je zakona pripravljena pripraviti zveza pacientov v sodelovanju z nekaterimi drugimi organizacijami.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine