Alpacem Cement brez komentarja na ugotovitve o onesnaževanju

»Rezultatov raziskave v tem trenutku ne želimo komentirati,« je sporočila Maja Blatnik, direktorica odnosov z javnostmi in marketinga v Alpacem Cement, nekdanjemu Salonitu Anhovo. Na Univerzi v Novi Gorici so po naročilu Občine Kanal ob Soči predstavili rezultate raziskave o kakovosti zraka, ki so za tamkajšnjo cementarno obremenilni.

Univerza v Novi Gorici je skupaj s partnerji med novembrom 2020 in novembrom 2021 opravila meritve zraka v občini Kanal ob Soči zaradi delovanja cementarne v naselju Anhovo. Po besedah vodje raziskave Griše Močnika, sicer dekana Fakultete za znanosti o okolju, so glede na kemijske analize, ki so jih morali opraviti za potrditev ugotovitev, rezultate lahko predstavili šele sedaj.

Raziskovalci so se osredotočili na merjenje trdih delcev PM10 in tudi na odkrivanje virov tovrstnega onesnaženja. Poleg tega so merili tako imenovani oksidativni potencial teh delcev, ki je nov okoljski indikator, in ga vključuje prenovljen predlog evropske direktive o kakovosti zraka. »Po sprejetju direktive, kar bo najverjetneje prihodnje leto, bo namreč treba spremljati tudi ta parameter, ki nam pove, kakšni so lahko dolgoročni zdravstveni učinki vdihavanja teh delcev v telesu,« pojasnjuje Močnik in doda, da gre za pionirsko znanstveno metodo na območju, kjer obstaja več virov onesnaženja – od prometa in kurjenja lesa do industrije.

Izkazalo se je, da je na prvem mestu po emisiji delcev PM10 kurjenje lesa, na drugem mestu pa cementarna, saj je treba k njenemu vplivu prišteti tudi težki tovorni promet. Tudi pri upoštevanju oksidativnega potenciala delcev je na prvem mestu kurjenje lesa, za tem pa cementarna, saj so ti delci – kljub temu, da jih proizvaja v relativno majhnih količinah – zelo škodljivi. Ravni oksidativnega potenciala so po njihovih meritvah v občini Kanal med najvišjimi v Evropi.

Na prvem mestu kurjenje, zatem industrija in promet

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi onesnaženega zraka po svetu sicer letno predčasno umre od sedem do osem milijonov ljudi, v Sloveniji pa je glede na epidemiološke študije med 700 in 1400 tovrstnih prezgodnjih smrti.

V Alpacem Cementu, ki upravljajo s cementarno v Anhovem, ne dajejo izjav o izsledkih raziskave novogoriške univerze. FOTO: Črt Piksi/Delo

»Pomembno je, da se z ukrepi naslovi vse vire onesnaženja, še posebej pa tiste, ki potencialno bolj vplivajo na zdravje, se pravi črnega ogljika, ki je primarno onesnaževalo, in tiste, ki imajo višji oksidativni potencial,« navede Močnik. Kurjenje lesa je po njegovih besedah težava, ki je prisotna po vsej Sloveniji, še posebej v okolici Alp. Naslednji dejavnik je promet, proti kateremu je obveljal evropski ukrep z zmanjšanjem izpustov dizelskih vozil preko filtrov. To je v primerjavi s kurjenjem lesa, ki se odvija v zasebnem prostoru, lažje regulirati. Prav tako pomembno pa je nadaljevati z nadzorom industrije, ki se je začelo že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z učinkovitimi omejitvami izpustov žveplovega dioksida, kar je preprečilo tako imenovani kisli dež, povzema Močnik.

Občina opozarja na številne obolele zaradi azbesta

»Sama raziskava je pokazala, da so vplivi aktivnosti cementarne merljivi in da vplivajo na kvaliteto zraka in zdravje ljudi. To, da je raven oksidativnega potenciala ena najvišjih v Evropi, je za našo občino še posebej problematično. Imamo namreč visoko stopnjo obolelih zaradi azbesta in drugih pljučnih obolenj,« pove župan Kanala Miha Stegel. Vpliv cementarne se pri trdih delcih kaže kot petinski, kar je glede na primerljive druge alpske občine izstopajoče. Ob tem pa opozarja, da se omenjena študija dotika le delcev PM10, ne pa tudi plinov, lepljivih snovi in drugih kancerogenov. Znanstvenih študij, ki bi pokazale širšo sliko vpliva te industrijske dejavnosti na okolje in zdravje ljudi, je še zelo malo. Občinski svetniki so pred časom zato tudi sklenili, da nasprotujejo povečanju obsega proizvodnje in sosežiga odpadkov, ki ga načrtujejo v Alpacem Cementu.