Dr. Mateja Logar: Neželeni učinki so manj nevarni od virusa

Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje dr. Mateja Logar je pojasnila, da bi lahko začeli sproščati nekatere ukrepe, a poudarja, da je nujno kljub temu upoštevati varnostne ukrepe. 

Zaradi neželenih učinkov po cepljenju sta cepivo AstraZenece umaknili še Irska in Nizozemska. Slovenija temu zgledu še ne namerava slediti, je pojasnila Mateja Logar, saj poudarja, da so blažji stranski učinki po cepljenju normalen odziv na cepivo. ​Tudi Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija poudarjata, da ni dokazov o povečani nevarnosti trombemboličnih dogodkov po cepljenju. 



O neželenih učinkih med velenjskimi učitelji meni, da so bili slabše seznanjeni z neželenimi učinki, zaradi česar so se nanje odzvali z večjim strahom kot drugod. Poudarja, da je nevarnost stranskih učinkov vsekakor manjša od nevarnosti, ki jo predstavlja koronavirus. 
 

Za otroke nevaren večorganski vnetni sindrom 

Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana dr. Marko Pokorn je dejal, da ga kot pediatra veseli, da so se otroci vrnil k pouku, kot infektologa pa ga skrbi za zdravje otrok. Poudarja, da je nujno upoštevati pravila varnega druženja, nositi maske in prezračevati prostore. »Korist nošenja mask je večja od potencialne škode,« ugotavlja stroka. Ob zmerni aktivnosti ali mirovanju nošenje mask na zdravje otrok nima nobenega negativnega vpliva, je poudaril Pokorn. 

Okužba s koronavirusom je za otroke sicer redko nevarna, je pojasnil. Na pediatrični kliniki so doslej zdravili nekaj manj kot 30 otrok, ki so po okužbi razvili večorganski vnetni sindrom.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah je pojasnila, da so posledice zaprtja za trgovine hude. Prihodki trgovin na drobno so se zmanjšali za deset odstotkov, kar je največ izmed vseh evropskih držav. Lahova to pripisuje dejstvu, da so bile trgovine v Sloveniji zaprte najdlje v Evropi. Močno se je povečalo število nakupov prek spleta. 

Lahova upa, da bo vlada podaljšala nekatere ukrepe, kot so povračilo dela fiksnih stroškov, povračilo plač za čakanje na delo. Vladi pa je predlagala tudi ukrep, naj povrne del izgube prihodkov od prodaje za dejavnosti, ki niso mogle poslovati. 
 

Pogojev za vstop v rumeno fazo še ni

V nedeljo so odkrili 205 pozitivnih primerov, opravili so 1625 PCR-testov in 6285 hitrih testov. Aktivnih primerov je 10.256. Hospitaliziranih je 463 bolnikov, od tega 87 na intenzivni negi. Umrle so še štiri osebe.

Največja sedemdnevna incidenca je v koroški regiji, najnižja pa v posavski regiji. Pogoja za prehod v rumeno fazo na državni ravni še nista izpolnjenja. Čeprav je v bolnišnicah manj kot petsto ljudi, je bilo število novopotrjenih okužb še previsoko, je pojasnila vladna govorka Maja Bratuša.