Podnebno ukrepanje prinaša konkurenčno prednost podjetjem

Podjetja, ki se še vedno sprašujejo, zakaj bi si postavljala cilje za razogljičenje, postajajo manjšina. Čedalje več je namreč tistih, ki se vprašajo, kako to narediti. Pomembni so znanstveno utemeljeni in merljivi cilji, za usmerjanje in preverjanje pa obstaja že več organizacij. Na drugem letošnjem Zelenem zajtrku CER, Partnerstva za trajnostno gospodarstvo, so predstavili pobudo znanstveno utemeljenih ciljev (SBTi).

Znanost je jasna. Da bi dosegli stabilnost in preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb, je treba hitro in znatno zmanjšati emisije toplogrednih plinov na vseh področjih gospodarstva. Zasebni sektor ima ključno vlogo pri doseganju tega cilja in vse več dokazov kaže, da je ukrepanje tudi poslovno smiselno.

Direktor podjetja Trimo Group Božo Černila verjame, da morajo biti projekti zelene transformacije dobičkonosni. »Nobenega smisla nima imeti zeleno podjetje, če to pristane v bankrotu,« meni Černila, ki vodi enega izmed vodilnih evropskih podjetij na področju ovoja zgradb in modularnih prostorskih rešitev. Kot je dejal, so zeleni produkti njihova konkurenčna prednost in napovedal, da bodo kmalu svojim naročnikom na račun dodali tudi specifikacijo ogljičnega odtisa vsakega njihovega izdelka, kar bo olajšalo končni izračun emisij CO2 pri gradnji stavb.

Černila je še opozoril, da stavbe porabijo 40 odstotkov energije, od tega 62 odstotkov za ogrevanje prostorov in vode. Energetsko neučinkovitih je še 75 odstotkov stavb, do 2050 pa bo 85 teh stavb še vedno stalo, zato bo treba prenovo pospešiti. Pogreša pa standarde za bolj zelene materiale.

V trajnost sili tudi 2500 tožb proti državam in podjetjem

V Trimo Group, ki je del skupine Recticel, so se zavezali, da do leta 2050 dosežejo ničelne emisije toplogrednih plinov v celotni verigi vrednosti, do leta 2030 pa bodo za 90 odstotkov zmanjšali emisije toplogrednih plinov v lastnem poslovanju ter za 25 odstotkov emisije vzdolž verige vrednosti. Svoje zaveze so postavili na znanstveno utemeljenih ciljih v sklopu pobude Science Based Target Iniciative (SBTi), kar pomeni, da jih bodo morali tudi dejansko doseči. Če ne dosežejo ciljev, jih SBTi izloči iz nabora podjetij, ki lahko svoje podatke posredujejo drugim.

SBTi je pobuda mednarodne organizacije za spodbujanje ambicioznih podnebnih ciljev in ukrepov podjetij, ki je bila ustanovljena leta 2015. Razvija standarde, orodja in smernice, ki podjetjem omogočajo, da določijo znanstveno utemeljene cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom.

»Podjetja, ki se odločijo za ta korak, morajo najprej oddati pismo, v katerem pokažejo resno namero, da bodo postavila znanstveno utemeljene cilje. Za tem morajo v 24 mesecih zastaviti cilje za zmanjšanje emisij v skladu z merili SBTi in jih predložiti v uradno preverjanje in potrditev. Ko cilj organizacija SBTi potrdi, ga lahko podjetja javno objavijo in obvestijo svoje deležnike. Temu sledi poročanje o emisijah in letno spremljanje napredka, ki mora biti v skladu s postavljenimi vmesnimi cilji,« je razložila Ewelina Grajko, regijska vodja v CDP Europe.

Močan pritisk kupcev in poslovnih partnerjev

V Danfoss Trata se je vodstvo odločilo, da priključi SBTi cilje v svoje delovanje. Glavna razloga sta bila dva. »Glavni kupci in poslovni partnerji so sami postavili SBTi cilje in prišli do nas z zahtevami, da jim sledimo,« je razložila direktorica Danfoss Trata Saška Rihtaršič. Drugi razlog je bila širitev podjetja, finančne institucije pa so zahtevale merljive in preverljive okoljske cilje. Do leta 2030 predvidevajo 46,2-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov lastnega poslovanja in 15-odstotno zmanjšanje vzdolž verige vrednosti.

Za SBTi je opozorila, da to ni le zaveza, ki jo daš in zanemariš. V pobudi opravljajo revizije na vsaki dve leti in lahko podjetje tudi izločijo ali uvrstvijo na objavljen seznam podjetij, ki ne izpolnjujejo ciljev. Zato so v Danfossu Trati oblikovali oddelek za izvajanje programa zmanjšanja emisij.

Ana Struna Bregar, Božo Černila, Saška Rihtarič, Aleš Koželjnik in Simon Savšek. FOTO: Anže Krže

Aleš Koželjnik, direktor Kolektor sETup,  priznava, da se je podoben pritisk kupcev in poslovnih partnerjev za segment Kolektor Mobility zgodil tudi njim. »Avtomobilska industrija je zahtevala, da dobavitelji sledijo ciljem razogljičenja na znanstveni osnovi, prav tako pa so finančne institucije želele, da v poročanje vključimo tudi ta aspekt poslovanja,« je razloge za njihovo odločitev povzel Koželjnik in dodal: »Tehnologije, ki omogočajo samooskrbo in prihranke že obstajajo, treba pa je sprejeti prave odločitve v pravem trenutku, da so ekonomsko upravičene.«

Prave odločitve morajo biti sprejete tudi pri financiranju. Povezali so se tudi že z Evropsko investicijsko banko za izpeljavo 50 milijonskega projekta v tujini. Za projekt financiranja niso prejeli, saj dotična država takrat ni bila v strateškem polju EIB, so pa dobili zagotovilo, da v primeru uspešno izpeljanega projekta lahko računajo na njihovo podporo v prihodnosti.

EIB za trajnostno Evropo 1000 milijard evrov

Evropska investicijska banka (EIB) je med največjimi financerji podnebnih ukrepov, katere delničarji so države članice EU. EIB je leta 2007 izdala sploh prvo zeleno obveznico na svetu, danes pa zelene obveznice predstavljajo 15 odstotkov vseh svetovnih obveznic. »Smo izredno zavezani k zelenemu prehodu. Samo lansko leto smo od skupno 88 milijard evrov 60 odstotkov namenili financiranju zelenih projektov, 40 odstotkov pa vložili v projekte, ki ne ogrožajo ciljev zelenega prehoda. Samo za primerjavo, slovenski BDP znaša 60 milijard evrov,« je razložil Simon Savšek, vodja predstavništva Skupine EIB v Sloveniji in spomnil, da EIB med letoma 2030 in 2050 z evropskim načrtom za podnebno financiranje predvideva 1000 milijard evrov javnih in zasebnih sredstev za trajnostno Evropo.

Za nadgradnjo omrežja tudi financiranje iz EIB

Že leta 2019 so v EIB zastavili Podnebni načrt, s čimer so se zavezali, da popolnoma opustijo financiranje fosilnih goriv. Še več, vsaj 50 odstotkov celotnega financiranja mora biti zelenega, preostalih 50 odstotkov pa ne sme ogrožati zelenih ciljev. V Sloveniji so med malimi in srednjimi podjetji med drugim financirali preobrazbo restavracije Grič v zeleno kuhinjo in okolju prijaznega slovenskega pridelovalca paradižnikov Lušt.

Priložnosti za energetski prehod podjetij je veliko

»S postavitvijo ciljev razogljičenja in energetskim prehodom lahko podjetja izkoristijo vzvode, ki jih ponujajo tehnologije za razogljičenje, izboljšajo svojo energetsko učinkovitost, vlagajo v inovacije in s tem ustvarjajo konkurenčno prednost. Nenazadnje pa energetski prehod za podjetja pomeni boljše upravljanje tveganj, saj so obnovljivi viri energije stabilnejši in bolj predvidljivi v primerjavi s fosilnimi gorivi,« je povedala Sofia Bergareche, vodja projektov v španski organizaciji Foretica.