Na dnu slovenskega morja ta teden več kot 23 stopinj Celzija

Temperature na dnu slovenskega morja so ta teden presegle 23 stopinj Celzija. Tako visokih vrednosti v začetku oktobra od začetka meritev leta 2009 še niso izmerili, pravijo na Morski biološki postaji Piran. Pojav, imenovan pridneni morski vročinski val, so zaznali že septembra. Opozarjajo, da lahko to vpliva na živa bitja in biotsko raznovrstnost.

Raziskovalci temperaturo merijo 2,5 metra pod gladino in na dnu morja v globini 22 metrov. »Temperaturo na dnu merimo z dvema merilcema, kjer je razlika med njima kvečjemu 0,1 stopinje Celzija, tako da je zanesljiva,« je za STA povedal strokovnoraziskovalni sodelavec Boris Petelin z Morske biološke postaje Piran, ki je del nacionalnega inštituta za biologijo. »Letošnja temperatura morja na dnu je precej neobičajna,« je dodal.

Tropikalizacija

Temperatura, izmerjena na oceanografski boji Vida, vpliva tudi na morska živa bitja. Kot je pojasnila strokovnoraziskovalna svetnica Martina Orlando-Bonaca, se Sredozemsko morje sooča s procesom tropikalizacije, pri katerem gre za širjenje toploljubnih vrst proti severu. Gre predvsem za mobilne vrste morskih živali, kot so ribe. »Občasno zaidejo v naše morje delfinke, črnuhi ter nekatere mezopelaške ribe, kot sta kosica in tudi veliki morski mesec,« je navedla.

Vpliv višjih temperatur morja raziskovalci opažajo tudi pri velikih rjavih algah, kot so cistozire, pri katerih je prisoten trend krčenja. Cistozire so zelo pomembne, je pojasnila strokovnoraziskovalna svetnica, saj tvorijo tako imenovane gozdičke, ki so po strukturi in funkciji podobni gozdovom na kopnem. Pri organizmih, ki živijo pritrjeni in se ne morejo izogniti temperaturnemu stresu, opažajo spremembe, povezane z njihovim reproduktivnim obdobjem.

Raziskovalci poskušajo v zadnjih treh letih cistozire ohraniti z gojenjem v laboratorijskih pogojih v okviru Morske biološke postaje Piran. Spomladi morajo nabrati zdrave dele z reproduktivnimi organi, pri tem pa so opazili, da so bile te alge še pred petimi leti plodne maja ali junija, zdaj pa se je to obdobje premaknilo na marec ali april. »Lani je bilo to celo že v drugi polovici februarja,« je izpostavila Orlando-Bonaca.

Hude posledice in izgube habitata

Če se bo trend segrevanja morja nadaljeval, bo to po oceni raziskovalcev lahko privedlo do zelo hudih posledic na morskem dnu in do izgube pomembnega habitata. »Biogradniki na morskem dnu tvorijo esencialna življenjska okolja za množico manjših bitij in so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti morskega okolja,« je še opozorila strokovnoraziskovalna svetnica.

Temperatura na dnu morja je v septembru presegla 24 stopinj Celzija. Že takrat so znanstveniki opozorili, da gre za pridneni morski vročinski val, ki je alarmanten pojav v slovenskem morju.