Mura je lahko primer za druge reke

Čeprav Slovenija velja za z vodo bogato državo, smo priča dejavnostim, nesrečam in izrednim  naravnim dogodkom katerih rezultat je onesnaženje vode, pomanjkanje vode ali škoda na infrastrukturi. Ob vsej škodi, ki jo pri tem občutimo, pogosto pozabimo na škodo povzročeno naravi, opozarjajo na zavodu za varstvo narave (ZRSVN).

Nekatere rastline in živali, ki živijo v vodi, so veliko bolj kot človek odvisne od zadostne količine čiste vode. Prostorski razvoj na vodnih zemljiščih, prekomerna raba vode, utrjevanje strug vodotokov, neustrezno kmetovanje in ravnanje z odpadki uničujejo naše vode in življenje v njej. V Sloveniji se sicer krepi zavedanje o vseh dobrobitih, ki nam jih nudijo naravno ohranjeni potoki in reke, menijo v ZRSVN. Vodotoki s tolmuni, brzicami, prodišči ter dovolj širokim grmovnim in drevesnim pasom so čistilne naprave za onesnaženo vodo, zadrževalniki vode za obdobje suše in obrambni prostori pred poplavami.

Mura je biser

 
»Ena naravovarstveno bolj vrednih rek v Sloveniji je reka Mura. S pomočjo projektov tu skupaj z vodarji pripravljamo akcijski načrt obnove rečnih in obrečnih habitatov ter doživljanja narave na območju Natura 2000 Mura. V pripravo so vključeni številni deležniki - od predstavnikov občin, nevladnih organizacij, ribiči, kmetijci, gozdarji pa do zasebnih lastnikov in splošne javnosti. Pripravljamo usklajen načrt ukrepov za izboljšanje ohranjenosti reke Mure, ki bo primerna za vsa živa bitja ob in na Muri. Pridobljena znanja in izkušnje celovitega načrtovanja upravljanja voda pa na osnovi tega načrta lahko prenesemo tudi na druge vodotoke v Sloveniji,« se protestnikom proti betoniranju Mure pridružujejo v ZRSVN.

Ubijamo človeške ribice

 
Vir pitne vode v Sloveniji je podtalnica oziroma podzemna voda. Kar na petdeset odstotkih površine Slovenije se pojavljajo kraške vode. Te imajo v primerjavi z drugimi podzemnimi vodami zmanjšano samočistilno sposobnost. Posledično so kraške vode ob neustrezni kmetijski praksi gnojenja in uporabe pesticidov, nezadostnega čiščenja komunalnih voda, divjih odlagališč in nesreč ob ravnanju z odpadki, še bolj ranljive.

Naš najbolj znan prebivaleckraškega podzemnega svet je človeška ribica. »Na podlagi znanstvenih raziskav smo spoznali, da standardi, ki jih imamo za pitno vodo, ne zadostujejo za preživetje človeške ribice. Najbolj poznana je strupenost nitrata, za katerega je mejna koncentracija v pitni vodi 50 miligamov v litru vode, za človeško ribico pa je predlagana mejna koncentracija 9,2 miligrama nitrata v litru vode,« opozarjajo na ZRSVN.

Rezultati meritev kvalitete vode na kraških izvirih v veliko primerih kažejo na preseganje mejnih vrednosti nitrata za človeško ribico. Za doseganje predlaganih mejnih vrednosti so nujno potrebne spremembe, zlasti načina kmetovanja, nujno pa je tudi izboljšanje delovanja čistilnih naprav.