Zaposleni s povprečno plačo bi za obnovo plačal 50 evrov

Hitra odločitev za dva nova prispevka in ustanovitev sklada za obnovo je, glede na sedanje razmere, usmerjena predvsem v razbremenitev proračuna. Ali in kako se bo s temi sredstvi pomagalo prizadetim, namreč še ni znano in tudi ocen škode še ni. Brez teh podatkov pa država ne bi smela načrtovati ne izdatkov in tudi ne fiskalnih ukrepov.

Tudi zato je fiskalni svet v prvem odzivu spet opozoril na zelo slabo proračunsko načrtovanje, pri čemer je izpostavil, da je že sedanji proračun ekspanzivno naravnan, torej da država preveč troši za tekoče zadeve. Poleg tega gre pri pripravi proračuna za nezadostno ocenjevanje učinka diskrecijskih ukrepov, sistematično podcenjevanje oziroma precenjevanje posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter neusklajene procese priprave proračunskih dokumentov. Vse to še posebno velja za ukrepe sanacije po poplavah, opozarja fiskalni svet.

Prebivalci dodatnih 90 milijonov evrov, podjetja 70

Sodeč po izjavah ministra Klemna Boštjančiča, naj bi nova prispevka znašala 0,8 odstotka davčne osnove davka od dohodka pravnih oseb in 0,3 odstotka od osnove za dohodnino. Po oceni ministra bi tako zbrali okoli 150 milijonov evrov. To je, po naših izračunih dokaj korektna ocena. Če za izračun vzamemo lanske podatke, bi podjetja plačala okoli 70 milijonov evrov več davka, prebivalci pa bi prispevali okoli 90 milijonov evrov. Ob upoštevanju poslabšanih gospodarskih razmer bodo podjetja zaradi nižjih dobičkov prispevala nekoliko manj, prebivalci pa zaradi zvišanja plač nekoliko več. Posameznik s povprečno plačo bo prispeval približno 50 evrov na leto, kaže naš izračun.

Seštevanje škode

A ključno je vprašanje o racionalnosti odločitve o dodatni obremenitvi. Za zdaj država nima ne ocene škode in tudi ne ve, kdo in kako jo bo odpravljal ter kako bo obnova financirana. V javnosti so se sicer pojavile posamezne ocene. Po oceni GZS je škode v gospodarstvu od 400 do 500 milijonov evrov in vključuje tudi izpad prihodkov.

Karte na mizo

Za zasebno premoženje posameznikov se je pojavila ocena, da naj bi bilo za bivanje neprimernih več kot 400 stanovanjskih poslopij, še okoli štiri tisoč naj bi bilo poškodovanih. Po podatkih direkcije za infrastrukturo je zaradi poškodb po ujmi delno prevoznih ali neprevoznih 57 kilometrov cest zaradi poškodovanih odsekov. Poleg tega je poškodovana tudi druga javna infrastruktura. Elektrogospodarstvu so poletna neurja povzročila okoli deset milijonov evrov škod, ki pa jo bodo odpravili sami.

Zavarovane za okoli pol milijarde evrov škode

Toda odprava škode ne bo zgolj breme države oziroma državnega proračuna. Druga največja zavarovalnica je ob objavi polletnega poročila razkrila, da bo imela zaradi poletnih naravnih nesreč okoli sto milijonov evrov škodnih zahtevkov v Sloveniji in sosednjih državah, glavnino pri nas.

Sava Re ima približno 20-odstotni tržni delež premoženjskih zavarovanj v Sloveniji in pod predpostavko, da so škode razporejene kot v tržnih deležih za celotno Slovenijo, bodo zavarovalnice skupaj pokrile okoli pol milijarde evrov nastale škode.

V sklad, namenjen obnovi, bo prostovoljno prispevalo tudi veliko podjetij. NLB je napovedala, da bo v sklad namenila 15 milijonov evrov. A nerešeno vprašanje je, kaj bo namen sklada, kako in kdaj bodo sredstva porabljena ter tudi, kako bodo uporabljeni morebitni donosi, ustvarjeni z objekti, ki bodo zgrajeni s sredstvi sklada.