Zaporniki zažgali odeje in vzmetnice

Metličan Alojz Jenič, ki je bil v preteklosti že večkrat v postopkih zaradi kaznivih dejanj v povezavi s premoženjskimi delikti, si je na glavo nakopal novo obsodbo. A mu tokrat v zapor ne bo treba.

Priznal je, da je s sojetniki zakuril v čajni kuhinji v zaporu, vendar se je s tožilstvom pogodil za opravljanje dela v splošno korist.

Iz Bele krajine se je na celjsko sodišče – njegov primer je vodila sodnica Maja Manček Šporin – pripeljal Alojz Jenič, ki mu je obtožnica očitala povzročitev splošne nevarnosti. Obtoženi, ki je bil torej že večkrat v postopkih, je med drugim kazen prestajal v zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. In prav tam je Jenič s sojetniki zagrešil kaznivo dejanje, zaradi katerega je včeraj znova moral na celjsko sodišče.

Neposredno ogrozili življenje več zapornikov

Tožilstvo mu je v obtožnici očitalo, da je 29. januarja 2018 okoli 16. ure skupaj z drugimi ločeno obravnavanimi obtoženci povzročil požar v skupnih prostorih oziroma čajni kuhinji celjskega zapora.

»Požar so zanetili tako, da so v hladilnik v čajni kuhinji na zaprtem oddelku nanosili kose odeje in vzmetnice, jih prepojili z alkoholnim dezinfekcijskim sredstvom in nato zažgali. Ogenj se je po prostoru zelo hitro razširil. S tem so neposredno ogrozili življenje več zapornikov, še posebno dvanajstih, ki so kazen prestajali na zaprtem oddelku, pa tudi pravosodnih policistov in drugih zaposlenih. Ogenj je povzročil tudi za več kot 40.000 evrov materialne škode,« je tožilka povzela obtožnico.

S celjske policije so sporočili, da se je požar vnel v kuhinji zavoda za prestajanje kazni zapora na Linhartovi ulici. »Nekaj zapornikov se je nadihalo dima, reševalci so jim ponudili prvo pomoč, enega so prepeljali v Splošno bolnišnico Celje,« je pojasnila Milena Trbulin s celjske policijske uprave.

Hude zdravstvene težave

Jenič je s tožilstvom torej podpisal sporazum in se pogodil za sedemmesečno zaporno kazen, ki pa jo bo prestal z delom v splošno korist. Po pravnomočnosti sodbe ima za to tri leta časa, prav tako mu je bilo izrečeno triletno varstveno nadzorstvo. Sodišče je Jeniča tudi oprostilo plačila stroškov sojenja, saj ni zaposlen, prav tako je brezposelna njegova žena, s katero imata tri otroke. Preživljajo se s socialnimi transferji, živijo pa v hiši, ki je last njegovih staršev.

»Si pa iščem službo,« je sodnici dejal Jenič. Uprava celjskih zaporov je na sodišče sicer priglasila premoženjsko-pravdni zahtevek, a ga obsojeni Jenič ni pripoznal, sodišče pa je oškodovance napotilo na pravdo.

Jenič se torej trudi, da bi po prestanih kaznih živel običajno življenje, ima pa še vedno nekaj zdravstvenih težav. Tokrat je na sodišču ves čas stal, saj je dejal, da lažje stoji kot sedi.

Pred štirimi leti se je zaradi njegovih težav sicer na nas s pismom obrnila Jeničeva mama, ki je dejala, da nikakor ne zagovarja sinovih kaznivih dejanj in da mora prestati kazen zaradi povzročenih kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. Razkrila pa je, da ima menda hude zdravstvene težave, za katere pa se v zaporu niso zmenili.

Ko je bil sprejet pri specialistu revmatologije, mu je ta postavil diagnozo, da ima beckerjevo mišično distrofijo. Pozneje je prejel še napotnico za obisk pri specialistu za klinično nevrofiziologijo. Kot je ugotovila zdravniška komisija, njegove zdravstvene težave niso bile zadosten razlog, da bi mu prekinili prestajanje kazni.