Konkurenca onstran meje

Povečanje števila brezposelnih v juliju za 1100 oseb so na zavodu za zaposlovanje pospremili s pojasnilom, da je to posledica prijavljanja delavcev, ki jim je potekla pogodba za določen čas in jim je delodajalci niso podaljšali. Kot so zatrdili, je to za ta čas leta nekaj običajnega.

Res, v zadnjih treh letih je julija brez dela na ta način ostalo od 4196 do 4276 ljudi – prvi podatek se nanaša na leto 2016, zadnji na 2018. Njihovo število se vsako leto poveča za nekaj deset oseb, res pa je, da se povečuje tudi število pogodb, ki ne pomenijo stalne zaposlitve.

Bolj kot to pa v oči bode podatek, da se je registrirana brezposelnost prvič po letu 2013 julija v primerjavi z junijem povečala. Gibanja med letom sicer niso nič presenetljivega. Število prijavljenih se tradicionalno poveča jeseni, ko se registrirajo mladi po končanem šolanju, ter decembra in januarja zaradi poteka pogodb za določen čas.



Koliko je k minusu v tem mesecu prispevalo dejstvo, da nekateri delodajalci obupujejo nad tem, da bi našli ustrezne delavce, in zato kljub zaposlitvenim postopkom na koncu ne zaposlijo nikogar ali pa prostega delovnega mesta niti ne objavijo več, je težko reči. Dejstvo pa je, da tistim, ki iščejo kadre na območjih blizu meje z Avstrijo, v zelje hodijo še sosedje, ki so tudi na lovu za podobnimi profili, ki so deficitarni tudi v Sloveniji. Večinoma zaposlujejo za nedoločen čas.

Magnet so kajpada višje plače, bolj izobraženi so v zameno za debelejše denarnice tam pripravljeni opravljati tudi manj zahtevna dela. Res pa je tudi, da na drugi strani Alp delo dobijo tudi številni Slovenci vseh generacij, ki za naša podjetja očitno niso dovolj dobri, saj so v tujini zaposlitev poiskali šele, ko so doma zaman dlje časa ponujali svoje znanje.