V nadaljevanju preberite: 

Pred že kar nekaj leti sem brskal po domačem podstrešju ter naletel na škatlo, polno izvodov revij Tretji dan, Celovški zvon in Revija 2000 iz devetdesetih let. Malo sem prelistal, da bi videl, za kaj gre, in si jih nato navdušen odnesel v sobo. Kakšni biseri! Kakšna prizadevnost piscev – mladih intelektualcev, prevajalcev in urednikov. Saj ne, da danes nimamo živahne kulturno-humanistične periodike, ampak: mar je dovoljeno postaviti stavo, da je čas pred razmahom interneta – in pred razmahom politične svobode! – znal miselne sredine povezati na način, ki je bil posebno prijazen do oblikovanja in angažiranja bodočih politikov?