(GOSTUJOČE PERO) Država blagostanja samo za bogate? Ne, hvala

Verjetno dobro poznate Vandotove zgodbe o prijaznem, pogumnem in neustrašnemu Kekcu, ki jih je napisal po motivih ljudskih pripovedk. Medtem ko se njegove ovce in krave mirno pasejo na visokogorskih pašnikih, Kekec visoko nad vsemi nenehno potuje v raziskovanju sveta okrog sebe. Kekec ima zelo dobra prijatelja, strahopetnega Rožleta in slepo deklico Mojco. Lepo jim je. Tudi vaščanom v idilični dolini. Težave jim povzročata samo hudobni divji lovec Bedanec in zdravilka, čudaška teta Pehta. A Kekec se ju ne boji. Čeprav teta Pehta sicer zaničuje vaščane in njihovo vraževernost, jo zviti in iznajdljivi Kekec tako razneži, da dobi njeno zdravilo iz redke rože, ki Mojci povrne vid. Hudobnega Bedanca, ki je strah in trepet ljudi in živali, pa s pomočjo boječega Kosobrina z zvijačo prisili, da njihove kraje zapusti. Tako so potem v dolini vsi živeli srečno do konca svojih dni. No, bolj verjetno, samo do prvih volitev, ko bo zdaj prijazna teta Pehta kandidirala za predsednico in se bo iz opozicije vrnil Bedanec, tokrat neverjetno prijazen in poln empatije. Ali mogoče veste, kje je Kromberk? Naj vam pomagam, pod Kekcem. Kdo je kdo v tej novodobni Kekčevi dolini, prepuščam vaši domišljiji. Ne bo pretežko.

Edvard Oven. FOTO: Osebni arhiv

Zmerne politične sile v naši družbi nikakor ne najdejo pravih in pravičnih rešitev za poglabljajoče se probleme. Uspešnost vladanja se namreč pri volivcih ne meri z makroekonomskimi kazalniki, ampak s tem, koliko je država res socialna država, država blagostanja (ang. welfare state), pri zagotavljanju socialne varnosti in socialne pravičnosti za vse svoje državljane. Vendar smo še zelo daleč od ljudskega zadovoljstva. Veliko predolge so čakalne vrste v zdravstvu. Vse hujši so problemi v dolgotrajni oskrbi. Cene stanovanj so zgodovinsko najvišje. Zgodovinsko so najvišje državne in tržne stanovanjske najemnine. Dostopnost do stanovanj je zgodovinsko najnižja. Bankirji ustvarjajo zgodovinsko najvišje dobičke. Dejanske cene živil v trgovinah so se v letu ali dveh zvišale tudi za 50 odstotkov in več. Več sto tisoč upokojencev živi v ali na robu revščine, saj jim po plačilu položnic ostane približno deset evrov na dan za preživetje. Verjamem, da politikov počitniški pogled z Maldivov ali iz Dubaja ne vidi tega životarjenja, niti ga to ne zanima, razen seveda pred volitvami. Vse to spravlja upokojence, delavce, mlade v vse večje razočaranje in stopnjuje ogorčenje. Že danes ni več dvoma, da bodo ti ljudje na volitvah gledali v svoje prazne denarnice in svoj glas zaupali drugačni politiki.

Podobnost z ameriškimi volivci je vse bliže. Tudi rezultat. Miha Kordiš, s skrajno levega političnega prostora, ima zato še kako prav. Slovenska politika se mora takoj vrniti k malemu človeku. Socialni demokrati so se, tudi pod pritiskom afere Litijska in Nazorjeva, prvi zbudili in prezrli, da jih velika koalicijska partnerica reže kot salamo. Neverjetno, a SD je kot prva politična stranka pri nas priznala svoje zgrešene ter zavajajoče zdravstvene in stanovanjske predvolilne obljube. Manjka samo še njihovo javno opravičilo volivcem. S tem so tudi trdo prizemljili Tanjo Fajon, ki je dajala te obljube. Pod Matjažem Hanom so le prodali svojo kontaminirano vilo in poravnali denarne dolgove. Tako bodo, končno prosti vseh bremen, lahko oprali svoj politični obraz pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami.

Dostopna stanovanja za mlade in predvolilno upanje

Socialnim demokratom končno ne bo več treba sklonjeno hoditi na Gregorčičevo. Zdaj se lahko začnejo odkrito pogovarjati tudi o zgrešenem konceptu, sicer potrebnega, predlaganega nepremičninskega davka. Tako v koaliciji kot z opozicijo in pred javnostjo. To je samo še en nov davek poleg že obstoječega davka v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Najbolje bi bilo spremeniti in nadgraditi to kriterijsko domišljeno in v praksi dobro preverjeno nadomestilo v nov nepremičninski davek. Ima pa tudi svojo zelo slabo stran, saj je višina nadomestila pretirano različna od občine do občine. Nadomestilo je sicer danes del integralnega občinskega proračuna. V preteklosti pa je bilo namensko, za izgradnjo občinske javne infrastrukture. Tako, da je kar precej možnosti tudi za določitev dodatne stanovanjske namenskosti v tem občinskem proračunskem viru. Denar za nameravano znižanje obremenitve bruto plač bo pač treba iskati v naslednjih državnih proračunih.

V Sloveniji smo še zelo daleč od ljudskega zadovoljstva. FOTO: Dejan Javornik

Ne vem, zakaj, a nikakor se ne morem znebiti vtisa, da je napoved novega nepremičninskega davka, s posvečenim namenom zvišanja slovenskih neto plač, bolj metanje ljudi čez ramo, ker v javnih anketah preferirajo Janeza Janšo. Podobno, kot so metali čez ramo računsko sodišče, tudi s posvečenim namenom, da je ta njihov denar bolj potreben v zdravstvu. Namreč, kdor se vsaj malo spozna na zakonitosti ponudbe in povpraševanja tudi na stanovanjskem trgu, lahko samo pritrdi, da bodo lastniki stanovanj prevalili ta davek na najemojemalce. Tako bodo zgodovinsko najvišje stanovanjske najemnine samo še višje. Ljudem pa pristojni politiki vztrajno zatrjujejo negotovo bodoče dejstvo, da bo država v prihodnjih desetih letih v gradnjo najemnih stanovanj vložila milijardo evrov. Seveda brez navajanja, po kakšnih cenah jih bo gradila. Samo še to manjka, da bodo vladajoči začeli zatrjevati, da ljudem v prihodnje tudi ne bo več problem kupiti stanovanje, saj bodo že s povprečno plačo v tem času dobili na svoj bančni račun kar 180.000 evrov. Pa saj nismo od včeraj.

Res je, ustavni sodniki so leta 2014 soglasno razglasili za neskladen z ustavo kar celoten zakon o nepremičninskem davku. Vlado, ki je državnemu zboru predlagala v sprejetje tak neustavni zakon, je takrat vodila Alenka Bratušek. Danes je ministrica v vladi Roberta Goloba, predlagateljici novega nepremičninskega davka na ustavno spornih izhodiščih. Dobro jutro!

***

Edvard Oven, poslovnež, nekdanji direktor Stanovanjskega sklada RS in politik.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.