Povej mi zgodbo o Zasavju, da jo povem naprej

Naj se v Zasavju še tako trudijo, postati turistično prepoznavni, jim le stežka uspeva imidž industrijske regije zamenjati s čim bolj prijaznim – ne glede na to, da so nekoč največji gospodarski paradni konji že leta le še »muzejski eksponati«. Nanje spominjajo podzemni rovi in tu in tam še kakšen dimnik. Testna digitalna kampanja #VisitZasavje želi izboljšati turistično prepoznavnost Zasavja in v prvi vrsti spomniti Zasavce, da so prvi in najboljši ambasadorji svojih krajev – oni. Odziv prvega tedna je nad pričakovanji …

»Predvsem si želimo poenotiti zasavsko regijo, ki ji enotnost že desetletja predstavlja problem in se ne ozirati na parcialne interese. Izkoristiti moramo vse naše potenciale in si prizadevati za razvoj in za širšo, mednarodno prepoznavnost naše destinacije. Če nam bo uspelo v turizmu, bo uspelo tudi na drugih področjih,« je prepričan Kristijan Adamlje, strokovni sodelavec Regionalne razvojne agencije Zasavje.

Agencija je tudi pobudnica kampanje, h kateri je pritegnila tako organizacije kot posameznike s področja gostinske in turistične ponudbe, društva, organizatorje dogodkov …, ki so aktivni na področju turizma in kot pravi Adamlje, so z odzivom zelo zadovoljni: »Akcije smo se lotili z mehkim pristopom, v želji, da pritegnemo vsakega, tudi najmanjšega turističnega ponudnika v regiji in da skupaj odkrijemo ter povemo čim več zgodb. Že zdaj smo naleteli na takšne, ki jih poznajo le redki domačini. A najprej jih morajo spoznati domači, da jih bodo lahko pripovedovali obiskovalcem ….« Ena takih je zagotovo zgodba o kipcu svete Barbare, zavetnice rudarjev, ki ima 30-letno zgodovino in ki bi se prav lahko nesrečno končala, če bi kipec odnesla voda …

Večina biserov še neodkritih

Kampanja #VisitZasavje je prva široka skupna akcija te vrste na območju Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in Litije, kjer trenutno sicer že potekata dva mednarodna projekta za spodbujanje turizma: Pronacul in Ramsat. Kampanja je startala 1. avgusta, zaključila se bo 30. septembra. »Potem bomo rezultate evalvirali in upamo, da bo kampanja dobila tudi svoje nadaljevanje,« pravi Adamlje.

Nema priča: 365-metrski dimnik zaprte trboveljske Termoelektrarne. FOTO: Voranc Vogel

Njeno bistvi temelji na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, na katerih domačini in obiskovalci Zasavja delijo fotografije ali posnetke turistično zanimivih kotičkov, kamor radi zahajajo. Kot ocenjuje Adamlje, je razmerje med prepoznavnimi in še neodkritimi zasavskimi turističnimi biseri 30 : 70: »Le tretjino jih znamo izpostaviti – od dimnika TET do 4. dritla, druge so bolj ali manj skrite.« Na Agenciji pričakujejo, da bo številne med njimi razkrila prav kampanja #VisitZasavje.

Butični Jamatlon …

Pot Srečno povezuje tri zasavske premogovne občine in seže tudi v Laško. FOTO: Polona Malovrh

Jamatlon, adrenalinska preizkušnja pod zemljo, sodi v vrh najbolj prepoznavnih zasavskih turističnih produktov. Letos, 3. decembra, ga bodo organizirali že petnajstič. Doslej so na njem našteli 2626 udeležencev, ki so se preizkusili v premagovanju ovir na 5,5-kilometrski progi, ki po rudniških rovih povezuje Trbovlje s Hrastnikom. »So ljudje, ki so se udeležili vseh Jamatlonov, ki jih pritegne vzdušje te butične prireditve, stik z bivšimi rudarji, z zasavskim »podzemljem« in škratom Perkmandeljcem ter s pristnim knapovskim humorjem in tovarištvom,« pripoveduje Marko Planinc, direktor zavoda Savus, ki organizira Jamatlon in pod katerega okriljem izhaja tudi edini zasavski časopis. Jamatlon je uvedel tudi novo športno disciplino. »Met bata škornja rikverc v kuolmkišto,« pojasni Planinc. V prevodu: met gumijastega škornja vzvratno v zaboj za premog.

Trboveljski del Poti Srečno; pod njo so rovi zaprtega premogovnika. FOTO: Polona Malovrh

… in sončni biser, ki vabi

Če je Jamatlon med najbolj prepoznavnimi zasavskimi turističnimi produkti, je Sončna posest z energijskim parkom in nasadom aronij, drena, sibirske borovnice malin, ribeza, robid, šisandre in šmarne hrušice, le streljaj iz središča Trbovelj, še neodkriti biser. Njegovo zgodbo pripoveduje Darja Žnidaršič, duša in gonilna sila Sončne posesti, Ljubljančanka, ki  je bila, preden se je podala med »obdelovalke« zemlje, šivilja s šestimi zaposlenimi. Ko je škarje zamenjala za motiko, so ji ljudje polagali na srce, da iz »trboveljske zemlje ne more nič zrasti, ker je onesnažena in da bo taka še nadaljnjih trideset let«: »Kaj šele, da bi tu rastla aronija in da bi iz nje delali zdrav sok! To pa je bil izziv, zaradi katerega smo se odločili iti na mednarodni sejem Agra in dati  strokovnjakom oceniti naš aronijin sok. Lani in letos smo zanj dobili zlato medaljo. Tako grdi in črni torej tudi v Trbovljah nismo. Ali pa je to samo v glavah ljudi?«

Ena od sedmih energijskih točk na Sončni posesti. FOTO: Polona Malovrh

Narava daje, vzame in tudi očisti, pravi Žnidaršičeva, ki je naredila še korak dlje: multivitaminski sok iz  vseh sadežev, ki rastejo na hektarju površin, se je odločila preveriti na inštitutu Bion. Slepa testiranja so dala osupljiv rezultat: preizkuševalna skupina je poročala o občutno boljšem počutju že v pol urah in Žnidaršičeva je to pripisala tudi dobrim energijam, nakopičenim v plodovih. Sledil je še tretji korak: poklicala je Jožeta Muniha, priznanega geomanta ter radiestezista, in dala izmeriti tudi energije v nasadu. Zdaj je v njem označenih sedem energijskih točk.

Žnidaršičeva v Gabrskem živi trideset let: »V nekem trenutku sem si rekla: če drži, da te začne po 50. letu zdravje počasi izdajati, je bolje, da se mi to zgodi na njivi.« In je  nehala šivati. »Ves čas se je videlo, da rastline v našem nasadu na določenih mestih neverjetno hitro rastejo, toda niti sanjalo se mi ni o kakšnih energijskih točkah. Na mesta, kjer niti trava ni rasla, sem prenesla zemljo od drugod. In zemlja je oživela, a je za to potrebovala tri leta.«

Na posestvu je izvir vode, ki je bil tam od vekomaj in h katerem se je po pripovedovanju domačinov nekoč hodila umivat starejša dekla. Z njim Žnidaršičeva še danes ravna skrajno spoštljivo. Z njo rosi tudi nasad, ki ga v celoti obdeluje ročno: »Kadarkoli smo poskušali strojno, se je zalomilo.«

Iz travnika je – brez vsakih subvencij - ustvarila nasad s tisoč sadikami sibirskih borovnic, sedemsto sadikami aronije, kakšnih sto sadikami šmarne hrušice …, vmes pa raste zelenjava, ki jo Žnidaršičeva ponuja ljudem, da si jo sami naberejo – za prostovoljni prispevek.

Lani je denimo pridelala 3,5 tone aronije, leto 1,3 tone sibirske borovnice, lani tudi 600 kilogramov fižola … Naš namen ni masovna prodaja, pravi: »Kdor bo potreboval, bo pri nas tudi dobil.«

Izbor dobrih vibracij

S Sončno posestjo in Žnidaršičevo so neločljivo povezani tudi društvo Calvodas, Katarina Omahen in diagnostično-terapevtski center na Mlinšah, kjer domuje predstavništvo mednarodnega znanstvenega inštituta Nikole Tesle iz Beograda. Tudi ta biser v hiši, ki jo pisni viri prvič omenjajo leta 1791, še čaka, da ga Zasavci vpletejo v svoje zgodbe z najboljšimi vibracijami …

Prometej. FOTO: Polona Malovrh

Mednje nedvomno sodita tista o Prometeju, 10-tonski skulpturi akademskega kiparja Zorana Pozniča, narejeni iz odpadnega jamskega železja in o novi, 30 kilometrov dolgi turistično-pohodniški Poti Srečno, prvi, ki je povezala zgodovino in dediščino treh premogovih zasavskih občin in se dotaknila tudi Laškega z njegovo rudarsko tradicijo.