Novica o miru

Onega dne sem na digitalnem bolšjaku opazil neverjeten predmet. Beseda Mir je bila zapisana čez celo časopisno naslovnico. Peace. Natisnjena je bila v barvah slovenske zastave. No, tudi v barvah ameriške zastave. Cleveland Press se je imenoval časopis. Prav hipijevsko je izgledal. Ta čudoviti predmet je na dražbi stal manj kot dolar. 0,99 dolarja, če sem natančen. Pobrskal sem po okolici in našel še en čudovit časopis. Napoved, da se bo Japonska predala. Kos zgodovine. Cena? 0,99 dolarja.

Pri takšnih odkritjih raziskovalci časopisne zgodovine ne oklevamo. Prodajalcu sem sporočil, da sem pripravljen plačati 0,99 dolarja. Potem sem še malo brskal po bolšjaku ... in pomotoma še enkrat potrdil, da bom kupil Cleveland Press za 0,99 dolarja. Pač, lastnik je na digitalnem bolšjaku pomotoma dvakrat prodajal isti predmet.

Prišel je trenutek resnice. To je tista minuta, ko čakaš, ali se bo pojavil še kdo, ki bo licitiral. Ni se pojavil. Dobil sem sporočilo, da sem zmagal. Nekaj ur pozneje sem dobil še drugo sporočilo, da sem zmagal. Pripravite 0,99 dolarja in stroške poštnine, je sporočal algoritem. Ob tem sem ugotovil, da sem na licitaciji dvakrat kupil isti časopis.



Bom pa imel dva izvoda Cleveland Pressa, sem sklenil. Nekako mi je bilo nerodno razlagati prodajalcu, da sem se uštel. Plačal sem dvakrat po 0,99 dolarja in se veselil dveh kosov iste zgodovinske novice. A nekaj ur pozneje sem dobil sporočilo, da je prodajalcu zelo žal, ker ima samo en izvod časopisa, da se opravičuje za pomoto, da mu je hudo, če mi je z napako zagrenil življenje.

In še nekaj iskreno vljudnih stavkov je napisal. 0,99 dolarja je takoj vrnil na moj račun. Cenil sem njegovo poštenost. In čakal, da se bo končala licitacija za izvod, na katerem piše Peace. Algoritem je sporočil, da zmagujem. Trenutek pozneje je javil, da je nekdo plačal 1,25 dolarja. Ukrepal bi. Toda licitacija se je iztekla ...