Nesojena predsedniška rezidenca zdaj za navadne smrtnike

Tudi v tokratni predsedniški kampanji so kandidati za najvišji položaj v državi večkrat odgovarjali na vprašanje, ali bi slovenski predsednik vendarle potreboval rezidenco, ki jo ima večina voditeljev po svetu. Še najbliže ji je nekdanja Titova lovska koča oziroma brunarica pri petem jezeru na protokolarnem posestvu Brdo pri Kranju, ki pa se ji je odhajajoči predsednik Borut Pahor že na začetku prvega mandata odpovedal. Zadnji dve leti je na voljo tudi navadnim smrtnikom.

Odhajajoči predsednik Borut Pahor je v svoji ponovni kampanji pred petimi leti o predsedniški rezidenci povedal: »Danes je brez pomena razmišljati o tem, saj ni finančnih možnosti, da bi si to privoščili, poleg tega menim, da je za izvedbo protokolarnih dogodkov poskrbljeno na primeren način.«

Že ob nastopu prvega mandata leta 2013 se je njegov predsedniški urad odrekel uporabi objekta pri petem jezeru na Brdu pri Kranju zaradi zmanjševanja stroškov. Zgolj stroški vzdrževanja, brez upoštevanja nujnih obnovitvenih del, naj bi po ocenah znašali med 5000 in 7000 evri na leto. Vlada je januarja leta 2013 za upravljavca brunarice in pripadajočega zemljišča določila Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije (JGZ Brdo), pozneje je bil za upravljavca objekta določen generalni sekretariat vlade, ki pa je to nepremično premoženje v uporabo zaupal JGZ Brdo.

Nočitev z zajtrkom in večerjo 520 evrov

To je le eden od številnih objektov na posestvu, ki je bilo leta 2008 razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. FOTO:  promocijsko gradivo

Koča je nekaj časa samevala, razmišljali so, kaj z njo narediti, potem so jo v drugi polovici leta 2020 vključili v ponudbo nastanitvenih kapacitet. Niso je spreminjali, le malo osvežili. »Prvotna cena prenočitve z zajtrkom in večerjo, ki jo pripravijo v naši hotelski kuhinji, je bila 250 evrov, njeno uveljavitev pa so spodbudili predvsem turistični boni,« je povzel v. d. direktorja Franci Jagodic. Po njegovih besedah podatki zadnjih treh let kažejo, da stroški, od nadomestila stavbnega zemljišča do porabe vode in elektrike, na leto znašajo okoli 10.000 evrov. Dva meseca pred koncem letošnjega leta znašajo okoli 6800 evrov.

Gostje običajno vzamejo po eno ali dve prenočitvi, nič drugače ni zdaj, ko prenočitev z zajtrkom in večerjo iz lokalnih sestavin stane 520 evrov. »V povprečju imamo zasedeno vsak drugi konec tedna, za strežbo in pojasnila, do kam gostje smejo in kam ne, tu je namreč zaprti del posesti, pride še butler. Sicer pa je to gotovo eno bolj posebnih doživetij,« je prepričan sogovornik. Kočo po priljubljenosti prekašata piknik košarica z možnostjo uporabe električnega vozila in nedeljski brunch v restavraciji tamkajšnjega hotela Elegans.

O strukturi gostov v koči pri petem jezeru stežka potegne presečišče, so zelo različni, med njimi so tako domači kot tuji, prav tako ne opaža, da bi zanimanje za to namestitev kaj posebno vzbujalo dejstvo, da so jo uporabljali nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito in nekdanja slovenska predsednika dr. Janez Drnovšek in dr. Danilo Türk. »To je bolj za zanimivost, v ospredju izbora sta mir in neokrnjena narava«, še dodaja Jagodic. Tudi na spletni strani ob ponudbi izpostavljajo: »V gozdu domuje nešteto glav divjadi, ki vas bodo ob jutrih prijazno pozdravljale, sprehod med njimi pa se vam bo za vselej vtisnil v spomin.«

Večina gostov v koči ob petem jezeru, ki sodi v zaprt del posestva, išče mir in neokrnjeno naravo. FOTO:  promocijsko gradivo

Ena izmed mnogih objektov

Koča sodi v sklop protokolarnega posestva Brdo pri Kranju in je postavljena na samem sredi gozda, ob petem od devetih jezer, v posebej ograjenem delu posestva, v katerem je sicer lovišče gozdne divjadi. Brunarica je eden od mnogih objektov v okviru posestva, ki je bilo leta 2008 z odlokom razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.

»Koča sama nima elementov nepremične kulturne dediščine, pozidana pa je bila v času Titove Jugoslavije in je bila vseskozi namenjena protokolarnim zadevam,« je povzel Matevž Remškar, konservator z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, pod pristojnost katere sodi brdska posest. Kdaj je bila postavljena, ni natančnega podatka. Jagodic navaja, da med letoma 1972 in 1975.

Kočo so za goste le nekoliko osvežili. FOTO: Promocijsko Gradivo

»Leta 1961 se je posestvo razširilo še na zgornje območje oziroma s 60 na 162 hektarov in, kar je bilo še pomembneje, je bila v tistem času kot edinstvena poteza jugoslovanskega protokola lastniška pravica nad posestvom s federativne vlade prenesena na republiško ter tako ob osamosvojitvi ni zapadlo pod delitveno bilanco. Leta 1972 pa se je posestvo razširilo na 473 hektarov – še z zaprtim gozdnim delom, kjer je urejen naravni rezervat za živali in stoji tudi ta brunarica,« je Jagodic, magister gozdarstva, natančneje pojasnil izsledke, ki jih je pred časom kot vodja področja gozdarstva, kmetijstva in konjereje na Brdu objavil tudi v strokovnem članku.

Predvolilne bombice, v hladilniku pa hrana

O Titovih zgodbah, kako in kdaj je uporabljal brunarico ter koga je tam gostil, je Jagodic od tistih, ki bi lahko kaj vedeli, izvedel precej nasprotujoče si pripovedi, še sam pa se spomni – na Brdu je začel službovati leta 1997 –, da jo je Janez Drnovšek uporabljal še kot predsednik vlade. Toda na marsikatero vprašanje o uporabi brunarice, visokih gostih v njej ali kdo je poskrbel za kakšen poseg, nam sogovorniki z različnih institucij niso znali odgovoriti.

Še največ podrobnosti o njeni uporabi in dogajanju okoli nje razkriva časopisna dokumentacija. Na prelomu v novo tisočletje so jo obnovili in povečali. Konec oktobra oziroma v začetku novembra leta 2002, tik pred tretjimi predsedniškimi volitvami, na katerih je za predsednika države kandidiral tudi Drnovšek in naposled zmagal proti Barbari Brezigar, je Delo poročalo, da naj bi kot predsednik vlade pogosto prenočil v nekdanji Titovi brunarici in jo uporabljal tudi v zasebne namene.

Kdo, kako in kdaj je uporabljal brunarico ter koga je tam gostil, nam sogovorniki z različnih institucij niso znali odgovoriti. Na fotografiji je brunarica izpred dvajsetih let. FOTO: Igor Zaplatil

Iz urada tedanjega predsednika republike Milana Kučana so potrdili, da izmed treh najvišjih državnih funkcionarjev (predsedniki republike, državnega zbora in vlade) izključno Drnovšek uporablja protokolarne objekte za prenočevanje. V Drnovškovem kabinetu so zatrjevali, da jo uporablja občasno za opravljanje delovnih obveznosti, sam je dejal, da gre za predvolilne bombice oziroma predvolilne napade. Da ko gre za protokolarne ali druge delovne obveznosti, včasih uporablja enega manjših pomožnih objektov za delo in bivanje med temi obveznostmi.

»Brunarica je ob našem obisku v vseh pogledih spominjala na vikend, ki ga nekdo dokaj pogosto uporablja. V hladilniku je bila hrana, v kopalnici zobna ščetka, za špansko steno pa je ograjena od dnevnega prostora nameščena zakonska postelja,« je zapisal Delov novinar Rok Praprotnik. Tudi ko je tibetanski voditelj dalajlama julija leta 2002 obiskal Slovenijo, je premier Drnovšek zasebno srečanje organiziral v »Titovi« brunarici. Je pa v vlogi premiera uporabljal tudi vilo Pršivec v Ukancu pri Bohinjskem jezeru, ki so jo okoliški prebivalci poimenovali kar »Drnovškova rezidenca«. To kočo, nekoč pod pristojnostjo republiškega izvršnega sveta, je v tistem času v upravljanju imel urad predsednika vlade.

Tudi pod drobnogledom računskega sodišča

Vlada je na seji aprila leta 2003 uradu predsednika republike dr. Janeza Drnovška za opravljanje funkcije poleg prostorov v delu vladnega poslopja z naslovi Erjavčeva 17, Prešernova 8 in Gregorčičeva 20 dodelila tudi prostore objekta pri petem jezeru. Reševanja ureditve predsedniške rezidence se je resneje lotila leta 2005, izdelali so že nekaj konkretnih načrtov, a je vse skupaj obstalo, ker Drnovšek zamisli o rezidenci ni bil naklonjen. Omenjala sta se Cekinov grad in grad Bokalce.

Je pa njegov naslednik dr. Danilo Türk v začetku leta 2008 zaradi varnostnih razlogov, četudipolicija ni potrdila povečane ogroženosti, na vlado naslovil pobudo o ureditvi predsedniške rezidence. Kot najverjetnejša se je omenjala Vila Podrožnik, nato sta državni protokol in Mestna občina Ljubljana napovedovala, da bodo še istega leta uredili eno največjih ljubljanskih sramot – hotel Bellevue pod Rožnikom, kamor naj bi se preselil predsednik.

Iz vsega tega ni bilo nič, tudi Türk je uporabljal brunarico na Brdu pri Kranju in tudi on jo je dal obnoviti, a je računsko sodišče v pregledu poslovanja njegovega predsedniškega urada ugotovilo nepravilnosti pri obnovi. Urad se je izognil javnemu naročanju z delitvijo naročila v več delov. Revizorji so ugotovili tudi, da terasa sploh ni bila v načrtih, kar so v predsednikovem uradu pojasnjevali, da se je po »izvedenih investicijskih posegih v brunarico pokazalo, da bi morali z vidika dobrega in skrbnega gospodarjenja izdelati teraso zaradi zaščite notranjosti pred vnosom zunanjih materialov ter zato, da bi bilo mogoče brunarico uporabiti v vseh letnih časih«.