Največ smolčkov, skoraj sto, bo letos praznovalo 15. rojstni dan

Letošnji februar ima zaradi prestopnega leta 29 dni. Običajno leto traja 365 dni in skoraj četrt dneva, zaradi česar je vsako četrto leto v gregorijanskem koledarju daljše za en dan, to je 29. februar. Na današnji datum lahko ob tem svoj pravi rojstni dan praznujejo tako imenovani osmoljenčki ali smolčki.

Ljudje, ki so rojeni 29. februarja, lahko svoj rojstni dan zares praznujejo le enkrat na štiri leta, zaradi česar se lahko pošalijo, da se starajo štirikrat počasneje od ljudi, rojenih na druge dni v letu. Imenujejo se tudi osmoljenčki ali smolčki. Pri nas tako ob neprestopnem letu smolčki dodatno leto od rojstva dopolnijo 1. marca.

Največ smolčkov je rojenih leta 1964

29. februarja je rojenih 1329 prebivalcev Slovenije. Svoj uradni rojstni dan bo letos praznovalo 30 otrok (rojenih leta 2020), 59 prebivalcev Slovenije pa bo postalo »polnoletnih« (rojenih leta 1952). Največ smolčkov, 97, bo letos praznovalo »15. rojstni dan« (rojeni leta 1964), kažejo podatki Sursa. 

Prestopna leta je uvedel Julij Cezar, ki je koledar prenovil, saj so rimski znanstveniki ugotovili, da se zamikajo letni časi. Takrat se je leto končalo februarja, zato so v prestopnem letu zadnjemu mesecu dodali še en dan.

Kot je v nedavni kolumni za Delo zapisala  dr. Andreja Gomboc, je leto v povprečju dolgo 365,24219 dneva ali 365 dni, 5 ur, 48 minut in 45 sekund. Ker leto ne traja celo število dni, potrebujemo prestopna leta, da med koledarjem in letnimi časi ne nastaja zamik. Brez dodatnega dneva bi se vsako leto začelo slabih šest ur prezgodaj. V enem stoletju bi se koledar glede na letne čase zamaknil za približno 24 dni ali skoraj en mesec.

Prvo prestopno leto je bilo menda leta 46 pred našim štetjem. Gregorijanski koledar, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII. in ga uporabljamo še danes, pa je izpopolnil julijanski koledar in vzpostavil sedanji sistem prestopnega leta.

V prestopnem letu tudi olimpijske igre

Prestopnih let pa nimajo povsod urejenih enako kot v državah, kjer uporabljamo gregorijanski koledar. V perzijskem sončnem koledarju v koledar vsakih 33 let dodajo osem prestopnih dni. V Indiji in Bangladešu, kjer uporabljajo edinstvena koledarja, pa se gregorijanskemu koledarju prilagajajo tako, da je prestopni dan vedno v bližini 29. februarja.

V vsakem prestopnem letu od leta 1896 potekajo tudi olimpijske igre, ki bodo letos v Parizu. Edine poletne olimpijske igre, ki niso potekale v prestopnem letu, pa so bile zadnje v Tokiu. Te bi morale potekati leta 2020, a so jih za eno leto prestavili zaradi pandemije covida-19.