Požarno nevarna blagoslovljena šunka

Rimskokatoliška cerkev je od nekdaj tesno povezana s kulinariko, pa naj gre za krepko jedačo ali pijačo. Prav to prinaša v svete prostore ter v obrede zunaj njih nepogrešljivo občutje domačnosti, včasih pa tudi denar. Tej tradiciji je po poročanju časopisa EuroWeekly sledil tudi duhovnik Abbé Philippe Boyer iz stolnice Saint-Flour iz francoskega departmaja Cantal v južni osrednji Franciji.

Po tistem, ko pri nujni prenovi starodavne stavbe iz 14. stoletja nista priskočili na pomoč niti lokalna niti državna oblast, je pomoč poiskal pri krajevni kmetijski zadrugi. Najprej so na cerkveni strehi uredili čebelnjak, nato pa se je domislil, da bi v visokem in hladnem cerkvenem stolpu v zameno za določene donacije uredili še sušilnico za cenjene gnjati lokalnih predelovalcev mesa priznane blagovne znamke Florus Solatium.

Datijeva za kompromis

Blagoslovljeno meso v stolni cerkvi visi vse od leta 2022. Po poročanju regionalnega dnevnika La Montagne pa je pred kratkim združenje arhitektov pozvalo k njegovi odstranitvi z argumentom, da bi lahko maščoba, ki kaplja s šunk, načela strukturo umetnostnozgodovinskega poda, hkrati pa je povečana tudi nevarnost požara.

Po poročanju časopisa La Monde je končna odločitev, ali bodo smele svete šunke odslej še vedno viseti v stolpu, padla na ministrico za kulturo Rachido Dati. Ta je v sporočilu za javnost dejala, da bodo natančno proučili razmere in sprejeli ustrezne požarnovarnostne ukrepe v smeri kompromisa, da se v skladu s spoštovanjem tradicije, obrtnikov in gostincev sušenje šunk v katedrali nadaljuje.