S kolesom na svež gorski zrak in po napolitanke

Le nekaj kilometrov od kraja, kjer reka Drava še kot majhen potoček iz globin pricurlja na površje našega planeta, se začne čudovita Dravska kolesarska pot, ki se vije vse do Maribora. Eden njenih najlepših delov, kjer se reka po širini še ne razleze prav močno, vodi mimo kraja Sillian do mesta Lienz na Vzhodnem Tirolskem.

Sodobna tehnologija nam je omogočila, da smo skrbno spremljali statistične podatke o kolesarski poti, ki ves čas poteka vzporedno s padajočo rečno strugo. Na 30 kilometrih iz Silliana do Lienza se vzpne za borih 14 metrov in spusti za 400 metrov. Trasa je še posebno primerna za družinsko kolesarjenje, kar je videti že v Sillianu, kjer je na nekaterih odsekih večkrat prava gneča. A se takoj, ko se zapeljete mimo tovarne napolitank Loacker, pretirano število kolesarjev čudežno razgubi.
 

S kolesa na vlak

Na kolesarskem potepu do Lienza se lahko osvežite tudi v bazenskem kompleksu, oddaljenem približno 20 kilometrov iz Silliana, ne pa tudi v Dravi, saj bi bilo to zaradi brzic in hitrega toka zelo tvegano. Prav nič tvegano pa ni, če prekolesarite pot tudi v obratni smeri, torej iz Lienza proti Sillianu. Vendar je takšnih herojev izredno malo, čeprav za vsakega, ki je vsaj malo vajen kolesarjenja, to res ni noben poseben zalogaj. Večina turistov namreč v Sillianu najame kolo (z vsemi potrebnimi dodatki, če prevažajo še najmlajše), v Lienzu pa dvokolesnik prepustijo organizatorjem potovanja, da ga naložijo na prikolico, sami pa se vkrcajo na vlak. A morda k odločitvi, da se turisti popeljejo tudi z vlakom, nekoliko pripomore moderna infrastruktura s sodobnimi vlaki.

Lienz je majhno in zelo očarljivo mesto s približno 12.000 prebivalci. Brskanje po preteklosti je zgodovinarje pripeljalo do letnice 2000 pred našim štetjem, pomen pa je mesto pridobilo v zgodnjem srednjem veku. Danes je na vsakem koraku videti, kako dobro se v njem prepletata preteklost in živahna sedanjost.

Medtem ko je Lienz za tamkajšnje območje že stoletja pomembno stičišče, je bil Sillian še pred kakšnim desetletjem v svetu turizma še popolna neznanka. Domačini so si kruh služili predvsem z živinorejo in raznovrstno obrtjo, danes pa imajo več turističnih nastanitev, kot je prebivalcev, teh je okoli 2000.
 

Hotel pospešil turizem

Močno je k razcvetu turizma pripomogel pred leti popolnoma prenovljen hotel Dolomiten Residenz Sporthotel, ki se danes ponaša s štirimi zvezdicami in še dodatno oznako superior. Hotel poleg modernih sob in 3000 kvadratnih metrov bazenskega in velnes kompleksa goste privablja tudi z vrhunsko kulinariko.

Priljubljen je tudi zaradi bližine kabinske žičnice, saj je spodnja postaja takoj čez cesto. V zimskih dneh gondola na Hochpustertal prevaža smučarje in deskarje, poleti pa popelje pohodnike ali tiste, ki si le želijo naužiti se svežega gorskega zraka na nekaj več kot 2400 metrih nad morjem.

Ker je Sillian v dolini dolomitskega hribovja, je kolesarjenje ob Dravi pravzaprav edino, ki poteka po ravnini, povsod drugod ne bo šlo brez boljše telesne pripravljenosti in moči. Vrtenje pedalov navkreber pa močno olajša, recimo, e-gorsko kolo. Tudi do zgornje postaje gondole je mogoče prikolesariti. A je treba vedeti, da približno 1300 višinskih metrov klanec nikjer ne popušča.
Čeprav se Sillian splača obiskati že zaradi kolesarskega raja, pa boste, če vas poganjanje pedalov ne navdušuje pretirano, uživali tudi zaradi drugih stvari.
 

Nazaj k naravi

Med Lienzem in Sillianom je tik ob glavni cesti nastal zeliščni park Vitalpinum, ki vas na 6500 kvadratnih metrih popelje skozi vrsto lokalnih zdravilnih in dišečih rastlin. Edinstvena oaza omogoča svojevrsten sprehod med zdravilnim zelenjem, ki ga lahko ne le občudujete, ampak ga pod svojimi nogami tudi občutite in se osvežite z nežno arnikovo prho. Če bi razkrili vse podrobnosti, ki jih Vitalpinum ponuja, bi pokvarili vse presenečenje, zato lahko le še pripomnimo, da gre vsekakor za čudovito predstavitev tirolskega rastlinja, iz katerega tudi pridelujejo različna eterična olja, še posebno so ponosni na tista, ki vam očistijo dihalne poti.

Sladka pregreha

Za ljubitelje sladke pregrehe je obvezen postanek v že omenjeni tovarni Loacker. Italijansko podjetje je v tej dolini neokrnjene narave pred leti odprlo svojo novo tovarno. Ta za domačine ni pomembna le zato, ker je neposredno prinesla nova delovna mesta, ampak je tudi dodatna turistična znamenitost. Predvsem zato, ker se med obiskom lahko preizkusite, koliko slaščičarske žilice je v vas, in povsem sami ustvarite napolitanke, jih na koncu še lično zapakirate in se z njimi postavite pred prijatelji. Sprehod skozi zgodovino družinskega podjetja Loacker in z opisom proizvodnje nadgradijo še s praktičnim učenjem izdelave napolitank.

Družbo je leta 1925 sprva kot kavarnico in pekarno ustanovil Alfons Loacker, v desetletjih pa je postala eno vodilnih podjetij za izdelavo napolitank na svetu. Danes družinsko tradicijo, ki se je od začetkov izredno razvila, nadaljujejo Alfonsovi vnuki. Presenetljiv pa je podatek, da se poleg Italijanov z njihovimi proizvodi najbolj sladkajo v Savdski Arabiji.