V Gardaland, enega najbolj priljubljenih zabaviščnih parkov v soseščini, se morajo obiskovalci ob poletnih in jesenskih koncih tedna ter med počitnicami odpraviti z obilo potrpežljivosti, saj se pred priljubljenimi napravami ponavadi vijejo dolge vrste, ta teden pa je še dodatno razburila napoved vodstva, da bodo zaradi pomanjkanja sezonskih delavcev nekatere atrakcije zapirali že ob 19. namesto ob 23. uri.

S stezo do prvega mesta v kolesarskem turizmu v Evropi

Gardsko jezero ledeniškega izvora, ki je zaradi blagega mediteranskega podnebja znano po nasadih oljk in trte, celo limon v mestu Limone, je slikovito že samo po sebi. Zasidrano med okoliškimi hribi je bilo turistično središče pravzaprav že v rimskih časih, ko so ob obali jezera začeli graditi prve vile, še posebej priljubljeno je bilo mesto Sirmione, kjer so ob žveplovih izvirih urejali toplice. Elitni turizem se je nadaljeval tudi v naslednjih stoletjih, o čemer še danes pričajo gradiči in vile ob obali. Za začetek sodobnega turizma štejejo pozno 19. stoletje, ko je Luigi Wimmer, italijanski inženir avstrijskega rodu po počitnicah v mestecu Gardone Riviera, znanem tudi kot domovanju italijanskega poeta D'Annunzia, začel graditi majhen hotel. Sčasoma je Wimmer postal celo župan mesteca, hotel z različnimi prizidki pa ena od stavb, ki danes predstavljajo znameniti Grand Hotel Gardone Riviera.

Slikovito mesto Limone je znano po nasadih limon. FOTO: Shutterstock 

Gardsko jezero zdaj vsako leto obišče 22 milijonov obiskovalcev, kot je mogoče prebrati na spletni strani lokalne turistične organizacije, s čimer se uvršča med najbolj priljubljene turistične točke na svetu. Tja se stekajo turisti, ki bi jih lahko razdelili na dve večji skupini, tiste, ki si želijo oddiha ob obalah jezera in si ogledati osrednje znamenitosti, in tiste, ki bi radi aktivno preživeli počitnice in so večinoma opremljeni s kolesi ter vso mogočo opremo za preživljanje prostega časa na vodi. A ne glede na vse (ne)aktivnosti, ki jih je tam mogoče izvajati, pozornost številnih obiskovalcev ukrade cela plejada zabaviščnih parkov, kot so Movieland, Jungle Adventure park, Natura Viva Park in seveda Gardaland z akvarijem Sea Life, Legolandom in vodnim parkom.

Veliko denarja za veliko čakanja

Gardaland, ki se razteza na kar 200.000 kvadratnih metrih dragocenih površin ob jezeru in bo čez tri leta praznoval že 50. obletnico obstoja, je pred pandemijo obiskalo 2,7 milijona ljudi; da bo prva pocovidna sezona bogata, se je nakazovalo že med letošnjimi velikonočnimi in prvomajskimi prazniki, ko so bile čakalne vrste za najbolj priljubljena doživetja še krajše kot eno uro, v najbolj obleganih dneh pa se zavlečejo tudi čez dve uri.

Zabaviščni park, za katerega že osnovna vstopnina za štiričlansko družino stane med 160 in 200 evri, zato ponuja možnost doplačila za preskakovanje vrste, kar čakanje za tiste, ki si tega dodatnega plačila ne morejo privoščiti (ali sprejeti elitistične logike prednostne liste), še podaljša. Ob slabi volji zaradi postavanja v vrstah je razočaranje veliko tudi med tistimi, ki imajo morda kakšen centimeter premalo, da bi se lahko varno prepustili navdušenju z vožnjo na želeni napravi, ali centimeter preveč. A če je že pri najmlajših in najmanjših samoumevno, da na prav vsak vlak smrti ne smejo, tega previsokih pred vstopom nihče ne opozori.

Zabaviščni park s pogledom na Gardsko jezero. FOTO: Gardaland/promocijsko gradivo

Razočaranje se je ta teden še povečalo ob napovedi, da bodo del parka zapirali že ob 19. uri, in ne ob 23., kot je sicer predvideno v teh dolgih poletnih večerih, saj nimajo dovolj kadra. Vsaj tisti, ki so vstopnice že kupili, zdaj zahtevajo denar nazaj. Direktorica parka Sabrina De Carvalho odgovora na te pozive ni dala, je pa pojasnila, da si delijo usodo s celotnim turističnim sektorjem, ker je to poletje po dveh letih negotovosti zaradi pandemije pomanjkanje sezonskih delavcev še posebej veliko. »Ko bomo dosegli potrebno število zaposlenih, bomo zaprte atrakcije spet postopoma odprli, da bodo naši obiskovalci lahko čim bolj uživali v dneh v parku,« je razmere mirila direktorica. Kot je mogoče prebrati na spletni strani, ima park 200 zaposlenih, sezonsko pa najema še 1500 sodelavcev.

Pritožujejo se tudi hotelirji

Nad pomanjkanjem ustreznega kadra se sicer pritožujejo tudi italijanski hotelirji, saj mnogim primanjkuje celo po tretjina kadra, povzema STA. »Zaradi pandemije gostinstvo in turizem nista mogla zagotoviti minimalne stabilnosti, kot je bila včasih, zato so zaposleni poiskali druge službe. Zaposlili so se kot kurirji, gradbeni delavci, skladiščniki in vozniki,« je razloge navedel Paolo Manca, podpredsednik glavne podjetniške organizacije v italijanskem turistično-gostinskem sektorju Federalberghi. V italijanskem turizmu in gostinstvu sicer primanjkuje okoli 350.000 sezonskih delavcev.