Iz najstarejšega evropskega nebotičnika za samostanski šank

Donava teče skozi Zgornjo Avstrijo, visoko industrializirano avstrijsko deželo, ki jo sekajo nekatere najpomembnejše avstrijske avtocestne in železniške trase. A nedaleč stran so številne oaze miru. Ena od njih je južno od zgornjeavstrijske metropole Linza, v alpskem predgorju. Med starima mestoma Steyr in Wels je občina Kremsmünster. Naselje je bilo zgrajeno okoli istoimenskega samostana, ki je že skoraj 1250 let duhovno in gospodarsko središče te regije.



Kremsmünster je eden največjih samostanskih kompleksov v Avstriji, s številnimi stavbami. V bližini glavnega vhoda zavijemo na dvorišče z arkadami. Sredi dolgega dvorišča ni parka, kot bi pričakovali, ampak pet vodnjakov. Sredi njih so fontane z liki iz antike, Samsonom, Davidom, Neptunom, Tritonom in apostolom Petrom. Iz fontan brizgajo curki vode v kamnite bazene, ki so polni rib.

Kremsmünstrovi kamniti ribniki so bili zgrajeni pred več kot tristo leti, konec 17. in na začetku 18. stoletja. Tako kot mnogi drugi katoliški samostani v tem delu Evrope ima tudi Kremsmünster baročni videz iz tega časa, vendar je veliko starejši. Samostan je bil ustanovljen leta 777, potem ko naj bi Gunther, sin bavarskega vojvode Tasila III., tam izgubil življenje v lovu na divje prašiče. Devetsto let pozneje sta baročna arhitekta Carlone in Prandtauer samostan dogradila in odtlej je Kremsmünster, z benediktinskim Melkom v Spodnji Avstriji, eden največjih baročnih samostanov v državi.



V njegovih bogatih zbirkah vidimo nekaj pomembnih predmetov iz zgodovine umetnosti. Najbolj znan je Tasilov kelih, eno najpomembnejših zlatarskih del 8. stoletja. Kot mašni kelih ga uporabijo le enkrat na leto, na dan smrti vojvode Tasila. Rekviem 11. decembra je eden od vrhuncev baročne liturgije.

Kremsmünster je več stoletij središče znanosti in kulture. Njegove umetniške zbirke so bile že v 18. stoletju odprte za javnost. Samostanska knjižnica je impresivna, s številnimi dvoranami in skupaj več kot 230.000 knjigami.
 

Nebotičnik iz časa Marije Terezije

V notranjosti samostanskega kompleksa je dobrih 50 metrov visoka stavba s sedmimi nadstropji, zgrajena okoli leta 1750. V Kremsmünstru v šali pravijo, da gre za »najstarejši evropski nebotičnik«, kar pa ni daleč od resnice. Ta nekdanja astronomska opazovalnica samostana je najvišja večnadstropna stavba iz tistega časa v srednji Evropi. Zdaj je v njej naravoslovni muzej s paleontološkim, mineraloškim, fizičnim, botaničnim, zoološkim, antropološkim in astronomskim kabinetom.

Gost lahko v kompleksu Kremsmünster nahrani dušo, možgane – in seveda želodec. Kot lastnik velikih vinogradov v Avstriji, ne samo v neposredni bližini, ima samostan tudi veliko vinsko klet. Restavracija Samostanski šank med drugim ponuja postrvi iz omenjenega ribnika pa tudi izvrsten golaž s kruhovimi cmoki.



Znano je, da se hladno pivo dobro poda k vročemu golažu. V Zgornji Avstriji so številne pivovarne, nekatere z zelo dolgo tradicijo. Obiskali smo pivovarno dvorca Eggenberg pri Vorchdorfu, približno 15 kilometrov zahodno od Kremsmünstra (ne ga zamenjati z Eggenbergom, velikim baročnim dvorcem in parkom blizu Gradca na avstrijskem Štajerskem!). V stari stavbi zgornjeavstrijskega Eggenberga pivo varijo že več kot 340 let. Predniki sedanjih lastnikov so leta 1803 kupili pivovarno dvorca Eggenberg.

Danes proizvajajo več znamk kraft piva, a to pivovarno ljubitelji po vsem svetu poznajo po pivu Samichlaus (kot pravijo v švicarskem nemškem narečju svetemu Miklavžu). Varijo ga le en dan v letu, 6. decembra, na dan sv. Miklavža. Do konca 20. stoletja so ga izdelovali v eni od švicarskih pivovarn, ki pa so jo zaprli konec 20. stoletja. V letu 2000 je znamko kupila pivovarna dvorca Eggenberg. Samichlaus ima 14 odstotkov alkohola in torej sodi med piva z njegovo največjo vsebnostjo na svetu. Pred stekleničenjem ga, podobno kot nekatera vina, vsaj deset mesecev hranijo v lesenih sodih, barikih.
 

Muzej kriminala na gradu Scharnstein

Približno 15 kilometrov južno od Kremsmünstra je še en velik samostan, ki so mu baročni mojstri v poznem 17. stoletju dali današnjo podobo. To je Schlierbach, ki ima največjo samostansko sirarno v Evropi. Kmalu bo dopolnila sto let, saj je začela delovati leta 1924. Odprta je za obiskovalce in prikazuje postopke proizvodnje sira, danes ga izdelujejo izključno v ekoloških različicah.



V tem delu Avstrije je bil v 16. in 17. stoletju močen protestantizem, vendar so bili med tridesetletno vojno (1618–1648) protestanti pregnani iz Zgornje Avstrije, med njimi slavni astronom Johannes Kepler iz Linza. Dežela je bila tako dolgo skoraj izključno katoliška, danes pa tukaj vidimo tudi središča religij, katerih korenine so v drugih delih sveta. Na stari, nekdaj veliki kmetiji v občini Scharnstein nedaleč od Schlierbacha smo obiskali tibetansko-budistični center Rangjung Yeshe Gomde, ki je hkrati tudi hotel – z bogatim seminarskim programom o tibetanskem budizmu in meditaciji.

V tej občini je vredno obiskati muzej kriminala na gradu Scharnstein. Dva ducata dvoran prikazujeta zgodovino avstrijskega sodstva in služb javne varnosti, objekte, povezane z nekdanjimi sodnimi preiskavami (med drugim mučilne naprave), pa tudi nekatere znane primere zločinov v Avstriji. Družina, ki ima v lasti grad Scharnstein in muzej kriminala v njem, ima podoben muzej v glavnem mestu Avstrije. Tudi ta je vreden obiska.
 

Voda za zdrave oči

V bližini Kremsmünstra, le pet kilometrov jugovzhodno od samostana, je Bad Hall, staro avstrijsko zdravilišče. Ta del Zgornje Avstrije se oglašuje tudi kot turistična regija Kremsmünster-Bad Hall. V Bad Hallu so od zdavnaj znani viri mineralne vode, bogate z jodom kot redkokje drugje v Evropi. V vodi raztopljeni jod menda krepi krvni obtok, deluje protivnetno in antioksidativno. Jodova voda je, kot pravijo, med drugim dobra za lajšanje težav z očmi, zlasti pri »suhih očeh«, ki so prej bile posledica dima, kuhanja na odprtem ognjišču, danes pa dolgotrajnega dela pred računalniškim zaslonom. Terapija z jodovo vodo je koristna tudi pri številnih drugih boleznih krvnega obtoka, gibalnega sistema in dihal.

Zdraviliški park Bad Halla ima 34 hektarov in je eden lepših v Avstriji. Na prostornem podstrešju muzejske stavbe, imenovane Forum Hall, je razstavljenih več kot sto zgodovinskih vrat, hišnih in drugih, umetniško okrašenih ali drugače posebnih.