Starejši so kritični do načrta za okrevanje

»Starejši zahtevamo, da pri nadaljnjem oblikovanju nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) upoštevate, da si generacije, ki so ustvarjale in prispevale k razvoju v preteklosti, zaslužijo, da jim tudi s sredstvi za okrevanje in odpornost omogočite dostojnejše pogoje življenja in bivanja, pri tem pa ne pozabljamo na potrebe mlajših.«

Tako so v pismu ministru brez resorja Zvonku Černaču, ki je pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, zapisali v Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS). Kot je znano, bo lahko Slovenija za izvedbo naložb v okviru NOO do konca leta 2026 koristila do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih.

Ni projektov gradnje javnih stanovanj in domov

»V načrtu pogrešamo ukrepe za finančno in organizacijsko okrepitev javnega zdravstva in takojšnje povečanje kapacitet, kar bi omogočilo odpravo zaostankov pri zdravstveni oskrbi ljudi. Pogrešamo ukrepe in projekte, ki bi na podlagi solidarnosti zmanjševali neenakost za prihodnost vseh generacij,« poudarja Francka Ćetković, predsednica SUS.



V omenjenem načrtu je sicer obširno predstavljen sistem dolgotrajne oskrbe, realizacija pa se odmika od prikazanih izvedbenih rokov za posamezne naloge. Prav tako ni celovitih in jasnih projektov gradnje novih javnih najemnih stanovanj za mlade, javnih vrtcev, šol, javnih domov za starejše z vso potrebno kadrovsko in drugo infrastrukturo ter ni modernizacije storitev oskrbe in pomoči na domu, so kritični v SUS.

V sindikatu upokojencev se že dolgo zavzemajo za vgradnjo dvigal v vse večetažne stavbe, ki jih še nimajo. Prepričani so, da bi to moral omogočiti NOO, saj je nujno za čim daljše bivanje starejših v domačem okolju. Opozarjajo, da na tisoče starejših ne more normalno živeti brez tuje pomoči, ker imajo stanovanje tudi v petnadstropnih blokih brez dvigala. Zato se povečujejo čakalne vrste v domovih za starejše in obseg dela pomoči na domu, s tem pa število uporabnikov dolgotrajne oskrbe.

V pismu ministru opozarjajo, da NOO tega problema ne vključuje dovolj celovito. V poglavju o trajnostnem in zelenem razvoju, kjer govori o trajnostni prenovi stavb in vzpostavitvi sheme financiranja najemnih stanovanj (Komponenta 2) ter prilagajanju na podnebne spremembe in podnebno pogojene nesreče (Komponenta 3), je sicer zapisana prenova stavb in v okviru krepitve potresne odpornosti stanovanjskega fonda tudi celovita prenova in potresna sanacija stavb, ki mora zagotoviti univerzalno dostopnost in rabo objektov. V SUS opozarjajo, da je to veliko premalo.

»Za vgradnjo dvigal je treba zagotoviti sofinanciranje, podobno kot za energetsko prenovo stavb. Če je ovira, da se z javnimi sredstvi povečuje vrednost zasebnih stanovanj, naj država obdavči nepremičnine in z višjimi davki poplača svoj vložek v gradnjo dvigal. V skrajnem primeru pa naj lastnikom omogoči ugodne dolgoročne kredite, s katerimi bodo vgradnjo dvigal poplačali v desetih ali petnajstih letih,« pred­lagajo v SUS.

Gradnja manjših javnih enot domov v občinah

Opozarjajo tudi na nujnost grad­nje domov za starejše iz javnih sredstev in sanacije obstoječih, saj mnogi uporabnikom ne zagotavljajo več varnega bivanja, zlasti ne ob epidemijah nalez­ljivih bolezni, kar je pokazala tudi pandemija covida-19. »Ker se je interes za selitev v domove za starejše že zmanjšal, je treba začeti razmišljati tudi o alternativah, manjših enotah domov v lokalnih skupnostih, ki so jih številne občine pripravljene sofinancirati. Država bi lahko občinam sofinancirala gradnjo neprofitnih enot domov za starejše, objektov za dnevno varstvo starejših itd., podobno kot je denimo sofinancirala gradnjo vrtcev, čistilnih naprav, šol …« pravi Ćetkovićeva.



NOO se dotakne tudi problemov, ki jih imajo lastniki prevelikih stanovanj, zlasti vdovci in vdove, ki so ostali sami v prevelikih stanovanjih ali hišah. Rešitve iz predloga novega stanovanjskega zakona, ki predvideva vzpostavitev javne najemniške službe, so korak k rešitvi, vendar ne zadosten. Da mlade družine ne bodo na periferiji vlagale v nove hiše, medtem ko so v središčih naselij številne skoraj prazne, bodo morale ustrezne neprofitne javne službe, to bi bile lahko svetovalne pisarne za starejše pri občinskih upravah, starejšim pomagati, svetovati in promovirati nove rešit­ve, menijo v SUS.

V poglavju Trajnostni in zeleni prehod, kjer je govor o trajnostni mobilnosti (Komponenta 6), pa je treba zagotoviti tudi ustrezno razvitost javnega prometa in njegovo subvencioniranje v bolj odročnih krajih. Le tako bodo starejši lahko čim dlje ostajali doma, še menijo v SUS.