Atraktiven za volanom, všečen v vožnji

Saj so si tega želeli že večkrat prej, a imam občutek, da Mercedes z novo generacijo razreda A bolj kot kdaj doslej meri na mlajšo, novo publiko, ki pa mora imeti kaj pod palcem. Z armaturno ploščo v slogu pametnega telefona ponuja »nešteto« nastavitev in informacij, a na srečo je to še vedno avtomobil, ki ga vozimo. In ni slabo, da pri tem nad njim bedi močna varnostna brigada.

Torej tokrat začnimo z armaturno ploščo. Tako kot v velikih novejših mercedesih sta v razredu A pod dolgim steklom, ki se razteza od levega kota in čez sredino armaturne plošče, privlačno zasnovana zaslona, z natančno grafiko in možnostjo potovanja po različnih (pod)menijih, v katerih najdemo prav vse, kar želimo nastaviti ali vedeti o dogajanju z avtomobilom. To lahko počnemo na tri načine: z drobnima drsnikoma na volanu, z dotikom desnega zaslona ali pač s potegom po fino nastavljeni in nekaj niže nameščeni drsni ploščici. Rešitev je vsaj uvodoma delovala senzacionalno, ko pa smo Mercedesove predstavnike vprašali, ali vse, kar ta vmesniški sistem ponuja, uporabnik res potrebuje in ali ga ne zmede, je Manuel Christopher Albert, odgovoren za MBUX (Mercedes-Benz User Experience), pokazal tipko, s katero se hipoma vrnemo na začetni pogled.

Hej, Mercedes

No, to še ni vse, v A-ju je na voljo tudi glasovno upravljanje. S slovenščino ne bomo prišli daleč, z angleščino in še kakšnim jezikom pač. »Hej, Mercedes« se glasi uvod­ni pozdrav strojni pomočnici, ki nato vpraša, kako lahko pomaga, in mi je hitro našla in poklicala telefonsko številko izrečenega imena. Tudi temperaturo klimatske naprave je znižala za stopinjo, ko sem rekel, da mi je vroče, nisva pa se razumela, ko sem ji zaklical, da mi je zelo vroče ...

Ampak mercedes A je (na srečo) še vedno avtomobil, ki ga vozimo. Pri tem nam pomaga Mercedesova vedno močnejša brigada varnost­nih asistenčnih pripomočkov, ki smo jih doslej poznali predvsem v velikih limuzinah z zvezdo. Ni prostora, da bi vse našteli, kako besedo pa le moramo nameniti posebni novosti. Stereo kamera na vetrobranskem steklu pri prikazu navigacije omogoča tudi  živo sliko prometa pred nami in na njej grafiko smeri, ki ji moramo slediti.

Mirno čez luknje

Ko se pač ne predajamo sistemom za pomoč in vozimo čisto sami, je občutek na drug način dober. Motorji so uvodoma trije, vsi so štirivaljniki, v tem pogledu zanimivo niso šli nižje. A180d je oznaka dizelskega motorja prostornine 1,5 litra (moč 85 kW/116 KM), ki so ga razvili skupaj z Renaultom. Je najbolj varčen, a pokaže manj poleta kot 1,33-litrski turbo bencinski agregat (moč 120 kW/163 KM) z oznako A200, ki se ob pospeševanju oglasi s skoraj rezko športnim zvenom, ko pa se peljete bolj mirno, zna neslišno izklopiti dva od štirih valjev. Potem je tu še A 250 z dvolitrskim bencinskim motorjem in močjo 165 kW (224 KM).


Menjalnik je pri vstopnem bencincu lahko ročni ali samodejni z dvema sklopkama, ki ima za upravljanje elegantno tanko ročico ob volanu. Le avtomatiko imata uvodoma druga dva motorja. Avtomobil gre skozi ovinke natančno, pa ne na račun udobja. Blaženje lukenj je na visoki ravni, zvočna zatesnjenost konkret­na. Vse to smo resda ugotavljali v predstavitvenih modelih, ki so imeli zadaj večtočkovno vpetje. Izvedbe z manjšimi kolesi in vstopnimi motorji bodo imele poltogo premo. Ob tem se poraja kakšen dvom, a po besedah Oliverja Zolkeja, ki je na predstavitvi v Splitu odgovarjal na vprašanja o podvozju, rešitev ni nič slabša, za manjša kolesa celo primernejša. Malce špekuliramo, ali ni to že tudi priprava na še kak­šen drug pogon, na primer blagi hibrid. Tega za zdaj v Mercedesu ne komentirajo, je pa znana njihova izjava pred časom, da bo imel v prihodnje vsak njihov model tako ali drugače elektrificirano izvedbo.

Atraktivnejši videz

Udobje je seveda povezano tudi z opremo, med katero si lahko omislite sedeže z integriranim vzglavnikom. Sprednja se nastavljata električno in imata umetelno funkcijo, da se položaj sedala in hrbtišča vsake toliko časa malce spremeni in nas ustrezno razmigata. Nekaj več prostora kot prej je zadaj – avtomobil je daljši za 12 cm in zdaj meri 442 cm –, sedi se tam kar udobno, če ni pred vami dolgin. Zadaj sta imela sedeža tokrat v višji opremi prav tako integrirana vzglavnika, vendar je to poslabšalo preglednost nazaj, za katero sicer zatrjujejo, da so jo izboljšali na vse strani. Prtljažnik so povečali za solidnih 29 litrov, širša in lažje dostopna je njegova odprtina, hvalim pa, da je pri podiranju zadnje klopi za njegovo povečevanje mogoča delitev 40/20/20. Pri Mercedesu se jim je zdelo vredno poudariti, da je novi A kljub daljšim meram za 20 kg lažji in da ima nizek količnik upora 0,25. Nizek je videti tudi na cesti, nižji, kot je v resnici. Kako daleč so časi tistega prvega A in njegove pokončne enoprostorske oblike ...

Mercedes A je v nekaterih motornih izvedbah pri nas že mogoče naročiti, omenimo, da se cene za izvedbi A200 in A180d (s samodejnim menjalnikom) začen­jajo malce pod 30 tisočaki, precej cenejši in šibkejši bencinski motor A160 z 80 kW (109 KM) bo za 25 tisoč evrov na voljo pozneje. Tudi če ne gremo preštevat, verjetno ni dvoma, da je veliko novih zanimivosti doplač­ljivih, končna cena pa potem konkretno višja.