Stroji v Ivančni Gorici ne bodo več utripali

Ivančna Gorica – Podjetje Elektro Ljubljana je po skoraj šestnajstih letih vendarle začelo graditi prepotreben 2 x 110-kilovoltni (kV) daljnovod Trebnje–Ivančna Gorica–Grosuplje. V Ivančni Gorici gradijo še novo razdelilno transformatorsko postajo (RTP), ki letos še ne bo nared, zaradi česar lahko nastanejo težave v novi gospodarski coni Škrjanče.

Daljnovod v dolžini 34 kilometrov bo zgrajen v dveh fazah; zdaj dela potekajo med Trebnjim in Ivančno Gorico in bodo predvidoma končana do konca leta, kasneje pride na vrsto še povezava z Grosupljem. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 14,9 milijona evrov.



Širše območje Ivančne Gorice se zdaj po treh daljnovodih napaja iz RTP 110/20 kV Grosuplje. Prvi daljnovod služi podjetjema Livar in Akrapovič, druga dva pa napajata preostali odjem razdelilne postaje (RP) Ivančna Gorica.



Omenjena napajalna voda, ki potekata od RTP Grosuplje do RP Ivančna Gorica, napajata vzdolž daljnovoda še preostale odjemalce na tej relaciji, to pa pomeni višje padce napetosti in nezanesljivost napajanja same RP Ivančna Gorica, so o vzrokih za težave na električnem omrežju povedali v Elektru Ljubljana. ​​​​​​​

Daljnovod pomemben za vso regijo

Nova pridobitev bo izboljšala kakovost elektrike tudi na celotnem območju Dolenjske, saj bo vzporedno povezala zdaj šibki elektro povezavi med Kočevjem in Novim mestom in bo ob morebitnem izpadu obstoječega 2 x 110 kV daljnovoda Grosuplje–Beričevo omogočala nemoteno preskrbo z elektriko na območju Grosuplja.



Daljnovod bo napajal z elektriko novo razdelilno transformatorsko postajo (RTP) v Ivančni Gorici, s čimer se bodo izboljšale napetostne razmere in zanesljivost napajanja velikih porabnikov elektrike, kot so podjetja Livar, Akrapovič in med drugim tudi Elvez v ivanški občini, so sporočili iz Elektra Ljubljane. V višnjegorskem podjetju Elvez, v katerem proizvajajo izdelke za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo ter industrijo bele tehnike, imajo zdaj z elektriko nemalo težav. Po besedah Bernarde Mlinarec kratkotrajni izpadi toka v njihovi proizvodnji plastike, ko se računalniško vodeni stroji ustavijo, plastiko pa je treba potem očistiti iz delovnih orodij, s čimer se zaustavi še ves delovni proces, povzročajo podjetju za več deset tisoč evrov povsem nepotrebne škode na leto.



Ker smo v redakcijo Dela prejeli telefonski klic, da so dela na trasi daljnovoda na območju ivanške občine ustavljena, saj se že »več mesec na terenu nič ne premakne«, smo vprašali za razloge v ljubljansko podjetje C&G, ki postavlja drogove. Pojasnili so, da je razlog beton, na katerem stoji jeklena konstrukcija. Preden bodo dela nadaljevali, se mora beton temeljito posušiti in tako doseči primerno trdnost.

Nezadovoljni podjetnik

Nova RTP bo omogočala nadaljnji razvoj ožjega in širšega območja Ivančne Gorice, saj so zdaj preseženi dopustni padci napetosti v normalnih in rezervnih obratovalnih stanjih, priznavajo elektrikarji. Poleg tega je treba razbremeniti transformacijo v obstoječi RTP Grosuplje, ki ob izpadih transformatorjev nima več zadostnih zmogljivosti. Z zgraditvijo RTP Ivančna Gorica instalirane moči 2 x 31,5 MVA in v vrednosti štiri milijone evrov se bodo normalizirale napetostne razmere na območju Ivančne Gorice in tudi v RTP Grosuplje, je za Delo povedal predsednik uprave Elektra Ljubljane Andrej Ribič.



V objekt, ki so ga začeli graditi lani, nameravajo letos vgraditi opremo, dokončanje in odprtje nove RTP pa načrtujejo v prihodnjem letu. Podjetnik Milan Pušljar, ki je pred leti odkupil zemljišča in jih namenil za gospodarsko cono Škrjanče, je z zamikom odprtja ivanške RTP sila nezadovoljen, saj so mu elektrikarji obljubljali, da bo RTP nared že novembra letos.



»Če bodo objekt dali v pogon res šele prihodnje leto, bo to prava katastrofa,« je za Delo povedal Pušljar in dodal, da gre za povsem razprodano gospodarsko cono s površino 13 hektarov, v kateri je 20 podjetij že kupilo zemljišča, ter da je ogroženih več kakor 400 delovnih mest.

Naložba z dolgo brado

Elektrikarji so načrtovali daljnovod vse od začetka tega tisočletja, njegovo traso pa so potrdili vsi trije občinski sveti že leta 2003. Na vprašanje Dela, kaj je bil vzrok za zamudo, je Ribič odgovoril, da so postopki umestitve objektov državnega pomena v prostor dolgotrajni, saj je ta potekal več kakor desetletje. Vlada pa je uredbo o državnem prostorskem načrtu sprejela in objavila v uradnem listu leta 2010.