Pri fotografiji išče aktualnost

Ljubljana – Na Krakovskem nasipu je te dni – in bo vse do 11. novembra – na ogled razstava Obrazi mesta, za katero stoji Marko Delbello Ocepek, fotograf, ki slovi po svojem delu na družabni sceni, in eden vodilnih klubskih in festivalskih fotografov v regiji. Na razstavi je ujetih 22 trenutkov s festivala Urbane kulture Slovenija – #FUKSI, ki skozi vse leto povezuje urbane vsebine in Slovenijo predstavlja kot atraktivno destinacijo, v kateri si roko podajajo tradicija, narava, mladost in ustvarjanje.

Z Markom, ki pravi, da je pri fotografiji ključno, da ujameš trenutek, ki sproži čustven odziv gledalca, smo govorili o urbani fotografiji, različnih prizoriščih, kjer fotografira, in o tem, kako porast družbenih omrežij vpliva na fotografijo.
 

Koliko časa se že ukvarjate s tako imenovano »urbano« fotografijo in fotografiranjem na različnih družabnih dogodkih?

Odkar pomnim. Ne bi pa tega definiral kot urbano, ker bi lahko to kdo napačno razumel. Danes imamo na primer hipsterje, včasih smo imeli šminkerje in podobno. Pri fotografiji iščem aktualnost in predvsem čustva. Barve, svetlobo, kompozicijo. Fotke ponazarjajo moje razmišljanje. In ja, na koncu lahko rečemo, da so to urbani portreti, saj veste, imena potegnejo, imena določijo trend. Zame je najbolj pomembno, da so moje fotke take, da izžarevajo energijo in emocije ljudi.
 

Kaj pa vas po vaše loči od ostalih fotografov? Dejstvo je, da se vaš slog prepozna že ob prvem pogledu na fotografijo ...

Težko iščem primerjave. Tega niti ne želim niti o tem ne razmišljam. Sem precej svoboden duh po razmišljanju in tudi po organizaciji. Delam, kar želim, in ko delam, delam na polno. Pri meni ni polovičarstva. Z dobro svetlobo lahko naredim tudi najbolj nenavadne stvari. Recimo poiščem nekoga, ki mi zna izdelati luč, kot sem si jo zamislil. To je zame pomembno. Ko si notri, si notri na polno. Vse drugo je brez zveze.
 

Kako pa to, da ste se odločili za razstavo?

To se je zgodilo čisto naravno. Ponavadi se družim s fajn ljudmi, fajn ljudje imajo dobre predloge in tako je nastala zgodba moje razstave. Pa vsekakor sem ponosen, da se je zgodila. Mi daje dodatno energijo in motive. Pokaže, da pot, po kateri hodim, pušča sledi. Fino je.
 

Kako je po vaše porast družabnih omrežij vplival na tovrstno fotografijo?

Družbena omrežja so tu in so tu še bolj, kot si kdo upa priznati. Danes je ljudem zelo pomembno, kakšni bodo videti navzven oziroma kaj si bodo drugi mislili o njih in zaradi tega želijo imeti čim boljše fotografije. To je sedanjost. Danes je vse insta. Danes je vse takoj. Ampak dobro fotko je še vedno treba znati narediti. Če jih kdo dela na tisoče, seveda se kakšna posreči, da pa se zares posreči, pa je tu 15 let izkušenj.
 

Kako pa se sam proces fotografiranja razlikuje od prizorišča do prizorišča? Kako je na primer fotografirati obiskovalce v klubu Cirkus, kjer ste stalni fotograf, in kako na kakšnem drugem, morda bolj poslovnem dogodku?

To pa je to, kar me motivira. Dan ni enak dnevu. Lokacija ni enaka lokaciji. Pa tudi če je enaka, je svetloba drugačna, 'vibe' je lahko čisto drug. Če nimaš predsodkov, da ti je nekaj všeč, drugo pa ne, se prilagodiš na vsako situacijo. Hočeš dobre fotke, to je to. Hočeš, da so ljudje zadovoljni. Uh, zadovoljstvo je videti ljudi, ko so presenečeni, kako so dobri na fotkah. To me žene in to mi je kul.
 

Kakšne pa so reakcije tistih, ki jih fotografirate v klubih? So veseli pozornosti ali je kdaj treba koga malo dlje prepričevati?

V klubih ni težav, ljudje se danes želijo izpostavljati. Starejši ostajajo doma ali nekje za šankom v temi. Zdaj so drugi časi. Zdaj je to in. Pa saj ste verjetno kdaj srečali skupino punc, ki imajo telefone ves čas v roki. Pa ne samo punce, fantje prav nič več ne zaostajajo. Proti toku se ne da. To je realnost. Pa zdaj bo to zvenelo kot hvala, česar pa nočem, toda velikokrat slišim: 'Ocepek fotka, ziher bo dobro'.