»Vsak otipljiv pleteni izdelek je čestitka dosedanjemu delu priseljenk«

»Ena izmed pletilj je na Jesenice prišla iz Bosne in Hercegovine. Med vojno so ji tam pobili velik del družine ter požgali hišo. Naš projekt je še edino, kar jo močno spominja na njeno otroštvo, na življenje v nekdanji domovini,« eno od zgodb žensk, vključenih v projekt Razkrite roke, opiše Faila Pašić Bišić, direktorica človekoljubnega dobrodelnega društva UP Jesenice.

»Vsak rezultat, ki je otipljiv, ki je viden, je čestitka dosedanjemu delu priseljenk, ki so si v Sloveniji ustvarile novo življenje. Pletenine jih spomnijo na lepo in grdo, kar so doživele in preživele,« doda Pašić Bišićeva.

Projekt Razkrite roke ni nov, teče že četrto leto zapored, a so zanj v Innsbrucku pred kratkim prejeli mednarodno nagrado Alpine Pluralism Award 2018, ki jo projektom s področja pluralizma podeljujeta neprofitna organizacija Cipra Lab in akcijska skupina, ki deluje v okviru strategije EU za alpsko makroregijo.

Gre za ustvarjalno-izobraževalni projekt, namenjen socializaciji ter dvigu zaposljivosti brezposelnih priseljenk iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Kosova, trenutno živečih na Jesenicah in okolici. Naslov Razkrite roke namiguje na zakrite obraze žensk, ki s svetom komunicirajo prek svojih ljubečih, spretnih in marljivih rok.

Primer dobre prakse in hkrati velika odgovornost

»To je primer dobre prakse in vsaka nagrada je velika odgovornost. Treba jo je upravičiti in delati še bolje in dlje,« je ob prejemu dejala Faila. Vse posameznice prežema potreba po izdelavi ročnih del, po finančni neodvisnosti, po druženju zunaj družinskega kroga in povezavi z lastnimi kulturnimi koreninami. Starejše so se v mladosti naučile tekstilnih ročnih spretnosti, kot so vezenje, pletenje, kvačkanje. Mlajše so se teh veščin naučile prav v tem projektu.

Glede na to, da so Razkrite roke letos nadgradili tudi s poslovnimi uspehi, in sicer s spletno trgovino, v kateri je mogoče kupiti ročno pletene in kvačkane izdelke, so pogumne mojstrice sukanja kvačk in pletilk na pravi poti. »Sama iščem družbo iskrenih ljudi, saj ne maram obrekovanja. Zato se v ekipi Razkritih rok tako dobro počutim in si želim, da se naš projekt razvija še naprej ter postane prepoznaven tudi na spletu,« je Meleča, ena od pletilj, strnila bistvo projekta.

»Medkulturni dialog v Sloveniji sta folklora in ples, mi pa smo poskušali socialno kohezijo popestriti še s čim drugim, na primer z umetnostjo,« je o projektu vključevanja na trg dela dejala Pašić Bišićeva. Za več kot 30 žensk, kolikor jih je vključenih v projekt Razkrite roke, so ure in minute, preživete ob prepletanju volne, svetla luč v prihodnost. Skupaj namreč premagujejo ovire, ki jim jih na pot postavlja integracija v slovensko družbo. In teh ovir ni malo.

Izjemno patriarhalno usmerjene skupnosti se počasi odpirajo

»Pri albanskih ženskah smo se morali najprej pogovoriti z njihovimi soprogi, saj so te kulture izjemno patriarhalno usmerjene. Ženske imajo tam pasivno vlogo. Bili smo naravnost šokirani, ko smo ugotovili, da so soprogi teh posameznic zaposleni in govorijo slovensko, kar sta ključna dejavnika za integracijo, a so kljub temu socialno povsem izključeni. Ne poznajo na primer delovanja lokalne skupnosti, niso športno aktivni v društvih, niti niso prostovoljci,« razlaga Pašić Bišićeva.

Znanje in izkušnje glede integracije skozi ženske tako prenašajo tudi na moške člane skupnosti.

To so pomembne, zelo radikalne transformacije telesa in duha, še pojasni Faila Pašić Bišić, namigujoč na to, da integracija ni samoumevna. In pri tem zaključi: »Tem ženskam smo ponudili možnost, da ustvarjajo kakovostne tradicionalne umetnine, za katere so plačane, in jim s tem tlakovali pot, da postanejo zelo aktivne udeleženke družbe in k njej veliko prispevajo.«