Zgodba o komunistki in evropski zgodovini

V ponedeljek zvečer so v Frank­furtu na Majni pred današnjim začetkom knjižnega sejma podelili nemško književno nagrado za roman leta: predsedujoča borznemu združenju nemških knjigotržcev Karin Schmidt-Friderichs je nagrado na enem od redkih hibridnih dogodkov »v živo« in v prenosu prek spleta pred omejenim številom občinstva v mestni hiši Römer izročila pisateljici Anne Weber, ki ji je žirija podelila nagrado v vrednosti 25.000 evrov za biografski roman o Anne Beaumanoir ­Annette, ein Heldinnenepos ­(Annette, ep o junakinji).

Za nemško književno nagrado, ki jo za najboljši roman leta, napisan v nemščini, podeljujejo od leta 2005 in je po odmevu nemški ekvivalent britanski nagradi booker in francoski goncourt, je bilo letos v igri 187 romanov.

Sedemčlanska žirija je sredi avgusta razglasila daljši seznam dvajsetih finalistov, sredi septembra je izbrala najboljših šest. Žirija se je odločila za roman v verzih Anne Weber, ki ga je izdala berlinska založba Matthes & Seitz. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je moč zgodbe Anne Weber enakovredna moči junakinje njenega dela: »Presenetljivo je, kako sveže deluje stara literarna forma in s kakšno lahkoto Anne Weber pretvori življenjsko zgodbo francoske odporniške bojevnice Anne Beaumanoir v roman o pogumu, odporu in boju za svobodo. Annette, ep o junakinji je zgodba o stiskah, ki jo avtorica pripoveduje z lahkotno diskretnostjo in subtilno ironičnostjo. Ta roman govori o francosko-nemški zgodovini kot enem od temeljev današnje Evrope. Hvaležni smo ji, da nam je odkrila Annette in povedala njeno zgodbo.«
 

Odpornica, zapornica in nevrofiziologinja

Anne Beaumanoir se je rodila leta 1923 v Bretanji, že kot najstnica je bila članica komunističnega odporniškega gibanja. Med drugo svetovno vojno je rešila dva židovska otroka, po vojni je bila zaposlena v Marseillu kot nevrofiziologinja, leta 1959 so jo zaradi boja proti francoski kolonialni vladavini v Alžiriji in udeležbe v osvobodilnem gibanju Front de Libération Nationale obsodili na deset let ječe.

Iz zapora Baumettes v Marseillu so jo izpustili zaradi nosečnosti, po rojstvu sina je zbežala v Tunizijo, pozneje je bila zaposlena na ministrstvu za zdravje pod vlado prvega alžirskega predsednika Ahmeda Bena Belle. Po njegovi odstavitvi je zbežala v Švico, kjer je postala direktorica oddelka za nevrofiziologijo ženske univerzitetne bolnišnice. Anne Weber se je po tistem, ko se je seznanila z zdaj 96-letno Annette, odločila, da bo o njeni zgodbi napisala knjigo.

Petinpetdesetletna pisateljica se je rodila v Offenbachu pri Frank­furtu, po končani srednji šoli se je preselila v Francijo, kjer živi še danes. Sprva je delala kot prevajalka, lastna besedila, napisana v nemščini ali francoščini, objavlja od konca devetdesetih let, za svoj doslejšnji opus je prejela več nagrad. Ko je izvedela, da ji bodo podelili nemško književno nagrado, je za medije povedala, da si ni pripravila izjave ob morebitni zmagi, si je pa skicirala napitnico, če je ne bi dobila.