Riccardo Chailly tokrat z deli Čajkovskega in Ravela

Riccardo Chailly, ki je na Ljubljana Festivalu že nastopil s slovitim Gewandhaus orkestrom Leipzig, tokrat prihaja s Filharmoničnim orkestrom milanske Scale. Na današnjem koncertu v Cankarjevem domu bo izvedel Simfonijo št. 5 v e-molu, op. 64, Petra Iljiča Čajkovskega ter orkestrski suiti Dafnis in Hloa Mauricea Ravela.

Filharmonični orkester milanske Scale je leta 1982 ustanovil dirigent Claudio Abbado z glasbeniki te operne hiše. Namen je bil razvoj simfoničnega repertoarja, da bi dodali novo dimenzijo veliki operni tradiciji milanske Scale. Filharmonija ima svojo avtonomno koncertno sezono skupaj s simfonično sezono operne hiše, orkestru je že od začetka uspelo navezati tesne odnose z nekaterimi najpomembnejšimi dirigenti mednarodne scene. Ob Abbadu so v prvih sezonah pri realizaciji koncertov sodelovali Carlo Maria Giulini, Georges Prêtre, Lorin Maazel in Wolfgang Sawallisch. Od leta 1987 do 2005 je vlogo šefa dirigenta prevzel Riccardo Muti, ki je odločilno prispeval k umetniškemu razvoju orkestra, nato so sodelovali z Danielom Barenboimom, Danielejem Gattijem in Riccardom Chaillyjem.

Širša participacija občinstva

Filharmonija veliko gostuje, prve mednarodne turneje je vodil Carlo Maria Giulini, pod taktirko Riccarda Mutija je igrala na festivalih v Salzburgu in Luzernu ter v vseh glasbenih prestolnicah Evrope in Azije. Leta 2007 je prvič gostoval v Združenih državah z Riccardom Chaillyjem, sledila so gostovanja na vseh največjih svetovnih koncertnih odrih. Filharmonija ima tudi dolgo tradicijo promocije glasbe pri mladih, med drugim glasbenim šolam omogoča udeležbo na vajah za koncerte sezone. Ima tudi dolgoletno sodelovanje z glavnimi milanskimi znanstvenimi ustanovami in prostovoljnimi organizacijami ter v njihovo korist organizira odprte vaje in posebne koncerte. V zadnjih letih sodeluje na Festivalu MiTo (skupna pobuda mest Milano in Torino) ter prireja koncerte na različnih odprtih prizoriščih, kar omogoča participacijo širše javnosti.

Riccardo Chailly, rojen leta 1953 v Milanu, je študiral na konservatorijih v Perugii, Rimu in Milanu ter na Glasbeni akademiji Chigiana, kariero pa je začel kot asistent Claudia Abbada v milanski Scali. Bil je kapelnik Gewandhaus orkestra Leipzig, šestnajst let je vodil Kraljevi orkester Concertgebouw, zdaj je glasbeni direktor milanske Scale ter glavni dirigent njenega Filharmoničnega orkestra. Redno dirigira najpomembnejšim simfoničnim orkestrom in sodeluje na mednarodnih festivalih. Kot operni dirigent je Ricardo Chailly nastopal v Metropolitanski operi v New Yorku, Kraljevi operni hiši v Londonu, Züriški operi, Bavarski in Dunajski državni operi ter v Lirični operi v Chicagu in Operi v San Franciscu.

Brez državne subvencije

S Filharmoničnim orkestrom milanske Scale je posnel več kot sto petdeset zgoščenk in zanje prejel številne nagrade, vključno z dvema nagradama echo klassik, revija Gramophone pa je njegovo pripoved o Brahmsovih simfonijah leta 2014 izbrala za posnetek leta. S Filharmoničnim orkestrom milanske Scale je med drugim posnel izjemno odmevno zgoščenko z uverturami, preludiji in intermezzi iz oper, ki so bile prvič predstavljene v Teatru alla Scala, ne gre spregledati tudi albuma Fellini s filmsko glasbo Nina Rote. Najnovejše izdaje zgoščenk so Cherubini Discoveries, Respighi ter Musa Italiana, ki sodijo v serijo, ki slavi italijanske skladatelje, pa tudi italijanske predloge v glasbi evropskih skladateljev, kot sta Mozart in Schubert. Tovrstna produkcija je pomembna tudi s finančnega vidika, saj filharmonija ni subvencionirana z državnimi sredstvi.

V Ljubljani bomo na letošnjem festivalu slišali Simfonijo št. 5 v e-molu, op. 64, Petra Iljiča Čajkovskega. Ta je po zgledu Ludwiga van Beethovna in Roberta Schumanna zasnovana ciklično, saj ima v vseh stavkih ponavljajočo se glavno temo, in v absolutni glasbeni govorici, saj je v nasprotju z mnogimi skladateljevimi deli brez zunajglasbenih aluzij. Chailly bo nato z orkestrom izvedel še orkestrski suiti Dafnis in Hloa Mauricea Ravela, ki velja za mojstra orkestracije, saj je francoski skladatelj v tem delu s popačenjem znanih zvokov dosegel povsem edinstvene in nove orkestrske barve.