Film, ki je spisal oskarjevsko zgodovino

Veliko (pozitivno) presenečanje letošnjih oskarjev je postal film Parazit. Južnokorejska filmska poslastica je režiserju Bong Džun Hoju pred zlatim kipcem prinesla tudi zlato palmo. Film je tako povsem zasenčil druge odmevne produkcije, med drugim filme Irec, 1917, Joker in Bilo je nekoč ... v Hollywoodu.

»Nikoli si nisem mislil, da bom zmagal,« je z zlatim kipcem v rokah dejal režiser. Zahvalil se je drugim nominirancem v kategoriji in hudomušno pripomnil: »Rad bi dobil teksaško motorno žago in oskarja razdelil na pet delov, da bi ga tako lahko delil z vsemi vami.« Še posebej je popihal na dušo osmoljencu večera, režiserju Martinu Scorseseju, čigar mafijska saga Irec kljub desetim nominacijam ni prejela niti enega oskarja. »Ko sem bil mlad, se je Scorsese zarisal globoko v moje srce. Najbolj osebno je najbolj kreativno,« je zaključil zahvalni govor s Scorsesejevim citatom.



Film, ki je zmes črnega humorja in družbene kritike, je skupaj prejel štiri oskarje – poleg nagrade za najboljši film je prejel tudi zlati kipec za najboljši izvirni scenarij, najboljšega režiserja in najboljši mednarodni celovečerni film. Parazit je, kot je zapisal britanski BBC, socialna satira o dveh družinah, ki prihaja iz povsem različnih razredov. Ena živi v kleti v hudi revščini, drugi se cedita med in mleko. 

Film, ki ga režiser označuje za »komedijo brez klovnov, tragedijo brez negativcev«, je čudovito nepredvidljiva družinska tragikomedija o neizogibnem konfliktu med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, so zapisali v Kinodvoru. 

V vsej 92-letni zgodovini podeljevanja filmskih nagrad kipca za najboljši film še nikoli ni prejel tuj film tujega režiserja. Producentka Kwak Sin Aj je ob prejemu oskarja ganjena dejala: »Brez besed sem. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da se bo to zgodilo.«

Navdušil kritike

Slavo so mu peli tudi številni kritiki. »Parazit /…/ je vznemirjujoč in strašansko zabaven; tiste vrste inteligentno in estetsko sveže delo, ki odločno opravi z oguljenim razlikovanjem med umetniškimi in popkorn filmi. Vse bolj se zdi, da je Bong /…/ eden od peščice filmskih ustvarjalcev, katerih delo bo definiralo ta mučni, hektični, apokalipsi bližajoči se trenutek – tako v popkulturi kot drugje,« so zapisali v New York Timesu.

S hvalo ni skoparil niti Igor Harb, ki je v Vikendu o filmu napisal: »Film uspešno preklaplja med socialno dramo, komedijo zmešnjav in trilerjem, medtem pa prek subtilne simbolike in šokantnih preobratov zgradi enega najbolj pomenljivih dokumentov sodobnega družbenega boja.«

»Od prvega do zadnjega kadra je film Bong Džun Hoja očarljivo duhovit in grozljivo srhljiv hkrati. Najprej spoznamo in vzljubimo simpatično revno in brezposelno štiričlansko družino, ki prebiva v kletnem stanovanju v razdejanem getu. Prisrčnega in vedno optimističnega očeta (igra ga južnokorejski zvezdnik Kanho Sung), skrbno mamo, bistrega sina in nadarjeno hčer. Prikupijo se nam s hudomušnostjo, iznajdljivostjo, voljo do življenja, povezanostjo, predvsem pa nas nasmejijo. Tudi njim se, kot kaže, nasmehne sreča, ko sin po naključju postane tutor hčere nesramno bogatega in vedno odsotnega svetovno znanega arhitekta ter ganljivo naivne in za gospodinjska opravila nenadarjene gospe, ki ne zna ukrotiti svojega sedemletnika,« je maja iz Cannesa poročala Delova novinarka Tina Lešničar. 



»Zamislite si vrvohodsko točko, pri kateri akrobat nenadoma skoči na višjo vrv in potem še višjo. Bolje ne znam opisati vrtoglavega užitka, ki te prevzame ob gledanju Parazita, presenečenj polne mojstrovine korejskega režiserja Bong Džuna Hoja. /…/ Zgodba se začne kot družbena satira o bogatih in revnih, duhovita in sofisticirana kot klasike Prestona Sturgesa ali Ernsta Lubitscha. Nenavadno pa je, da bolj resen ko postaja film, bolj je smešen – dokler ne postane prav huronsko smešen in nazadnje … a ne smemo prehitevati filma, ki prav z vsakim kadrom ostaja korak pred gledalcem,« pa je o južnokorejski drami za The Wall Street Journal zapisal Joe Morgenstern.

Kritičarka Jessica Kiang pa je v Variety zapisala: »Bong se vrača v vrhunski formi, a je tokrat odkrito in divje besen – kar naredi tak vtis ravno zato, ker je tarča tako upravičena, tako velikanska, tako ‘2019’: Parazit je klop, poln grenke krvi razrednega besa.«

Doslej je bilo v 92 letih v kategoriji za najboljši film nominiranih le deset tujejezičnih filmov, a nobeden ni zmagal. Lani je bila velik favorit avtobiografska drama Roma Alfonsa Cuarona, vendar ji je kipec odnesla Zelena knjiga.